Drevišnja podelitev nagrade v Cankarjevem domu na Vrhniki bo četrta po vrsti. Na pobudo Slovenskega centra Pen so jo leta 2019 skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalni center SAZU, prvič pa so jo podelili leto zatem.

Sorodna novica Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju

Izmed skoraj 50 knjig je strokovna žirija v sestavi Alenka Koron, Darja Pavlič, Alja Predan, Niko Grafenauer in Ivan Verč letos v ožji izbor uvrstila tri romane in zbirki kratke proze.

Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju
V romanu Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina, 2022) Lado Kralj piše o polpretekli zgodovini prestolnice – o obdobju od italijanske okupacije do petdesetih let, pri tem pa zgodovinska in dejanska prizorišča povezuje s fikcijo. Urednica Tina Vrščaj je o romanu med drugim povedala: "Ne bom se več drsal na bajerju je roman, skozi katerega se preprosto zadrsamo. Lado Kralj je bil eruditski profesor, teatrolog in dramaturg, hkrati pa je strasten pripovedovalec. Vsaka od teh vlog je gotovo dodala svoje k izjemni pisateljski veščini. Pripoved ne teče linearno, pač pa pred nami nastane dramatični tornado, ki v eno vrtinči zgodovinska dejstva in literarne izmišljije." Odlomek interpretira Branko Jordan.
Literarni nokturno - Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju

Sorodna novica Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo

Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo
Adriana Kuči se je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja rodila v Sarajevu. Piše že od otroških let. Leta 2015 je objavila Enciklopedijo slovenskih košarkaških reprezentantov, zbirko devetdesetih intervjujev v slovenskem jeziku, leta 2017 pa prvi roman I prljavo i plavo v jeziku narodov Bosne in Hercegovine. Ime mi je Sarajevo (Litera, 2022) je napisala v slovenščini. Prvoosebna pripovedovalka romana je šestnajstletna Lana. Živi v mestu, za katero je značilno posebno razpoloženje domačnosti in uglajenosti. V življenje šestnajstletnice poseže vojna, ki se je sicer končala leta 1995, a na življenja ljudi vpliva še danes. Interpretacija Vesna Jevnikar.
Literarni nokturno - Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo

Sorodna novica Katja Gorečan: Materinska knjižica

Katja Gorečan: Materinska knjižica
Katja Gorečan, rojena leta 1989 v Celju, je pesnica in likovnica, po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok in diplomirana literarna komparativistka. Leta 2012 je izdala pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane, ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado, leta 2017 pa koreopesem Neke noči neke deklice nekje umirajo. Napisala je tudi dramski tekst Požigalka in libreto Gaja. Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022) je njen prvi roman – tema je izguba nerojenega otroka. To ni klasični roman, bolj izpovedna poetična proza. Pripovedovalec romana je nerojeni sin. Odlomek interpretira Luka Bokšan.
Literarni nokturno - Katja Gorečan: Materinska knjižica

Sorodna novica Mojca Kumerdej: Gluha soba

Mojca Kumerdej: Gluha soba
Gluha soba (Goga, 2022) Mojce Kumerdej je zbirka osmih zgodb, postavljenih v sedanjost ali bližnjo prihodnost. Naslov kliče v spomin izoliran in zaščiten prostor, ki pomeni osamitev. Vesna Rogl je o zgodbah Mojce Kumerdej med drugim zapisala: "Družba, kot jo slikajo, nima posluha za ženske, pripadnike skupnosti LGBTQA in starejše. Ljudje so popredmeteni, kult večne mladosti je prignan do skrajnosti, teorije zarote so dobile zagon. Čeprav si med branjem prigovarjamo, da je vse to le fikcija, nas vsake toliko časa spreleti neprijeten občutek, da bi zgodbe čisto lahko bile tudi resnične …"

Odlomek iz zgodbe z naslovom Živeti z Erikom interpretira Vesna Jevnikar.
Literarni nokturno - Mojca Kumerdej: Živeti z Erikom

Sorodna novica Mirana Likar: Ženska hiša

Mirana Likar: Ženska hiša
Mirana Likar Bajželj se je rodila 1961 v Novem mestu, diplomirala je iz slovenščine in bibliotekarstva, delala je v knjižnici in učila slovenščino. Pisati je začela leta 2006. Prvo knjigo je izdala leta 2009: zbirka kratkih zgodb Sobotne zgodbe je bila leta 2010 uvrščena med osmerico finalistov za nagrado fabula in nominirana za prvenec leta. Druga knjiga kratkih zgodb Sedem besed je izšla leta 2012. Sledili so zbirki zgodb Glasovi (2015) in Bibavica (2019) ter romana Babuškin kovček (2017) in Pripovedovalec (2020).

V zbirki zgodb Ženska hiša (Goga, 2022) se Mirana Likar kaže kot sočutna pripovedovalka; piše o nadvse različnih junakih. Kot je v oceni knjige zapisala Miša Gams: "Nekateri se iz tujine vračajo na povojna območja, ki so jih v želji po mirnem življenju zapustili, drugi iščejo družinske korenine, tretji se v lastni državi počutijo kot tujci brez možnosti za zaslužek."
Kratko zgodbo z naslovom Obrobno interpretira Vesna Jevnikar.
Literarni nokturno - Mirana Likar: Obrobno

Hodim po potih vsakdanjih in me je strah.

Pesnik, pripovednik in publicist Ivan Albreht se je rodil 7. maja 1893 v Hotedršici. Kot dijak je prijateljeval z Ivanom Cankarjem, ki ga je kot pesnika spodbujal. V Gradcu je študiral prirodoslovje, med prvo svetovno vojno je bil vojak, po vojni pa je opravljal različne službe. Bil je tudi svobodni književnik. Med drugo svetovno vojno so ga Italijani obsodili na smrt, pozneje pa pomilostili. Po vojni se je Albreht posvetil politiki. Pisal je pesmi pod vplivom moderne, a je bil v metaforiki in ritmu bliže ekspresionizmu.
Literarni nokturno - Ivan Albreht: Slutnje

govorim o skrajnem koncu noči / govorim o skrajnem koncu teme

Iranska pesnica Forough Farrokhzad se je rodila leta 1935 v Teheranu. Njena poezija daje glas ženskam v zgodovini: v patriarhalni družbi si je upala izraziti svoje misli in občutja, ki izhajajo iz njenega življenja in neposrednih izkušenj. Upala si je pisati o ljubezni, sanjah, željah, bolečinah in obžalovanjih. Četrta pesniška zbirka Drugo rojstvo, v kateri je zbranih 31 pesmi, napisanih med letoma 1959 in 1963, velja za točko obrata v sodobni perzijski poeziji. Avtorica je umrla v prometni nesreči februarja 1967. Leta 2008 so v Iranu ustanovili nagrado khorshid, sonce, ki je namenjena iranskim pesnicam. Podeljujejo jo 5. januarja, na rojstni dan Forough Farrokhzad.
Pesmi je prevedla Živa Čebulj, interpretira jih Tina Resman.
Literarni nokturno - Forough Farrokhzad: Darilo

Ženske odhajajo z otroki proti zahodu, / moški se vračajo sami na vzhod.

Pesnik in prevajalec Milan Šelj se je knjižno najprej predstavil kot prozaist. Leta 1999 je kot soavtor sodeloval pri zafrkljivem pisemskem romanu Spolitika: roman, pod katerega se je podpisal Trio TriRitke. Prvo pesniško zbirko – Darilo – je objavil leta 2006. Poezijo v zbirki je dobesedno živel, doživljal, čutil vse svoje življenje – v njej je med drugim upesnil stisko lirskega subjekta v domačem in tujem homofobnem okolju. Pozneje je objavil še tri pesniške zbirke: od nekako pripovedne in čustveno intenzivne poezije se je usmeril v bolj meditativno, še vedno pa je vanjo diskretno vpisal tudi osebno, intimno izkušnjo. Leta 2022 je v nakladi 50 izvodov objavil zbirko Draperije v neslišno, v tisku pa je že nova pesniška zbirka Jezik je ključ. V njej bo objavljen tudi cikel Vojna je drugačna, kadar ima človeški obraz, ki ga v Literarnem nokturnu interpretira Primož Pirnat. V njem ubesedi osebno izkušnjo srečanja z begunkami in begunci iz Ukrajine.
Literarni nokturno - Milan Šelj: Vojna je drugačna, kadar ima človeški obraz

Na tej zemlji / sem večen.

Te dni bo dopolnil 80. let pesnik in igralec Tone Kuntner. S svojo poezijo je obogatil predvsem slovensko izpovedno in domovinsko liriko. Izbor iz njegove poezije je leta 2003 pripravil Marko Golja.

Tone Kuntner je prvo pesniško zbirko Vsakdanji objavil leta 1966. Takrat se je na Slovenskem že uveljavljal modernizem – modernistično pisanje je postajalo skoraj norma. Tone Kuntner pa se niti na svojih pesniških začetkih niti pozneje ni spogledoval s sodobnimi, včasih tudi modnimi tokovi. S svojo poezijo je bil izjemen že ob svojih začetkih in je tak ostal tudi leta pozneje. V njej je namreč pogosto zapisoval svet svojega otroštva – svet slovenskega podeželja, njegove metafizične enosti z zemljo, z naravo sploh, a tudi presunljivih človeških dram.
Literarni večer - Tone Kuntner: Ta luč