Dvojici razlogov za drgetanje je treba sicer dodati tudi mraz, a čeprav so ga verjetno v toplem septembrskem večeru kontrastno hladni jami Vilenica dobro občutili vsi obiskovalci, se je nanj ob vrhunski poeziji mednarodnega literarnega festivala hitro pozabilo. Že tradicionalno so v jami podelili veliko nagrado vilenica, ki jo je letos prejel romunski pisatelj Mircea Cartarescu.
Nagrada je bila pisatelju prej malo poznana, šele z brskanjem po spletu je namreč navdušen izvedel, da gre za veliko in ugledno nagrado, ki so jo za svoje delo prejeli številni znameniti pisatelji iz Srednje in Vzhodne Evrope. Pomena nagrade in samega festivala se najbrž še bolj zaveda po lastnem doživetju dogodka, ki ga je na podelitvi nagrade opisal kot "najbolje organiziran kulturni dogodek", ki se ga je udeležil. Ob tem se je zahvalil svojim kolegom, ki so z 'branji v živo' gostovali na festivalu, njihovim 'stvaritvam lepote', katerih kakovost ga je presenetila. "Običajno je na festivalih dobre literature petdeset odstotkov, druga polovica pa ni kakovostna. Na tem festivalu je bilo petdeset odstotkov dobre, ostalih petdeset pa izvrstne, navdihujoče literature," je še pohvalil festival.
Nagrado razume kot veliko odgovornost za naprej. Kot je zapisal v svoji zahvali – vendar to na samem odru raje zamenjal s prostim govorom, saj raje govori kot bere –, ga namreč obvezuje, da bo po najboljših močeh skušal doseči njeno veličino, hkrati pa zaupanje v tisto, kar šele bo ustvaril.

Zahvala čudoviti realnosti, ki nas obdaja
Omenil je anekdoto, ko je sodeloval v neki proslavi ob koncu šolskega leta, kjer se je vsak od dijakov moral zahvaliti svojim učiteljem. Na vrsto je prišel tudi avtistični deček, ki se je najprej zahvalil profesorjem, sošolcem in razredu ter nadaljeval zahvalo tlom, stropu, oknom, nebu, soncu, avtomobilu … Govoril je deset minut, dokler ga niso prekinili. "Mislim, da je mladenič precej pametnejši od drugih," je povedal pisatelj in nadaljeval: "Zahvalil se je za čudovito realnost okoli nas." V tem duhu se je tudi pisatelj sam zahvalil vsem, od organizatorjev do čudovite jame, pa Ljubljani, Mariboru, drugim manjšim krajem, ki jih je spoznal, celotni Sloveniji in prav vsem v svojem življenju.

Igra, ki je smrtno resna, resnična in usodna
Cartarescu je pesnik, ki se po besedah žirije ne boji čustvenosti, jeze, frustracij, veselja, on razgalja dušo, telo in um do skrajne meje sociološkega, političnega, fiziološkega, kulturnega in avtobiografskega doživljanja jaza tu in zdaj. "Beremo ga kot avtorja, ki iz svoje osamljenosti, drugačnosti in eksistencialnih vprašanj ustvarja igro, ki pa je smrtno resna, resnična in usodna," je obrazložitev žirije skleni njen predsednik Andrej Blatnik, ki je prebral skrajšano utemeljitev podpredsednice Lidije Dimkovske.
Cartarescujevi poeziji so obiskovalci večera prisluhnili v vokalnem performansu Irene Tomažin, slogan Beri me v živo o pomenu stika, ki ga ima branje v živo z občinstvom, pa so na slavnostni podelitvi nadaljevali z literarnim branjem filozofa, pesnika in prevajalca Gorazda Kocjančiča in ter španskega pesnika Xavierja Farreja.
"Če nimaš navdiha, molči!"
Besede predsednika Društva slovenskih pisateljev (DSP) Milana Jesiha, da je Vilenica paradni konj DSP-ja, je nekoliko 'popravil' slavnostni govornik, začasni minister za kulturo Boštjan Žekš, ki pravi, da je Vilenica več kot to, saj je tudi paradni konj slovenske kulture in navsezadnje Slovenije. Prepričan je, da bi morala takšno Vilenico, ki slovensko komponento povezuje s svetom ter hkrati izvaža domače dosežke, imeti tudi vsa druga področja. Začasni minister za kulturo je med drugim opozoril na pomen kulture, saj je ravno ta tista, ki nas je pripeljala do sem in nas bo popeljala tudi naprej. Tudi v kriznih časih je ne smemo pozabiti, saj nam bo investiranje v kulturo jutri dalo kruh.
Sklenemo lahko s pravilom, ki bi se ga morali po Žekševem mnenju držati vsi v Sloveniji, z mislijo, ki si jo je izposodil prav pri letošnjem lavreatu: "Če nimaš navdiha, molči." Še zdaleč ne v tišini, a z veliko glasbenega navdiha pa se je v noč ob spremljavi zasedbe Katalena zavlekel piknik pred pravljično jamo, v kateri spet v miru bivajo literarne muze in vile.