Prvi slovenski prevod zgolj koranskega besedila je delo Klemna Jelinčiča. Izšel je leta 2003 v založbi Atilova knjiga iz Radencev, vendar pa se je prevajalec tedaj opiral na bosanski prevod in ne na izvirnik. Slovenščina je po besedah vodje projekta založbe Beletrina Aleša Štegra edini uradni jezik Evropske unije, ki nima prevoda Korana iz arabščine, ta manko pa si prizadevajo odpraviti od leta 2002. Od tedaj namreč nastaja prevod, po večkratni preložitvi datuma izida pa je ministrstvo za kulturo, ki projekt financira, z Beletrino januarja sklenilo dogovor, v skladu s katerim bo ta Koran izdala najkasneje do 1. julija.
"Z ministrstvom za kulturo imamo sklenjeno pogodbo, po kateri moramo prevod Korana izdati v letošnjem letu. In ga tudi bomo," pojasnjuje Šteger. Ker gre za kompleksno izdajo, bi bilo po njegovih besedah zelo na mestu, če bi imeli na voljo več časa. Tudi če odobritve ministrstva za ponoven odlog ne bo, ostaja Šteger optimističen, da bodo julijski rok ujeli.
V primeru zamujanja bo ministrstvo zahtevalo vračilo sredstev
Rok za realizacijo projekta je bil v preteklosti že podaljšan in ministrstvo v ponovno podaljšanje ne bo privolilo. Če izdaje ne bo v predvidenem času, bodo, kot so sporočili z ministrstva, zahtevali vračilo sredstev.
Prevod, ki ga pripravlja slovensko-jemenski prevajalski par Mohsen in Margit Podvornik Aldahy, je bil izbran na razpisu ministrstva za kulturo, med letoma 2002 in 2005 pa je založba za projekt prejela nekaj več kot 31.000 evrov. Kot pojasnjuje Šteger, je bil prvi

osnutek prevoda narejen že leta 2005, nato pa so se vrstila usklajevanja. "Naš namen je bil narediti verodostojen, vrhunski, kompetenten prevod in hkrati delo, ki bi bilo tudi kot opora islamski skupnosti."

Prevod bolj literaren
Med nastajanjem je med drugim prišlo do zamenjave na čelu islamske skupnosti v Sloveniji. "Naša založba je z islamsko skupnostjo šla skozi različne faze odnosov, trenutno zelo dobro sodelujemo," je dejal Šteger. Kljub temu pa obstajajo različne prakse prevajanja Korana, njegov izid pa se je, tako Šteger, v skupni želji založbe in islamske skupnosti po čim boljšem prevodu vedno znova odlagal.
"Naša izdaja, v katero je bilo vloženega ogromno dela, usklajevanja, piljenja prevodov, strokovnih pregledov, bo začetek neposrednega soočenja našega kulturnega prostora s tem religioznim tekstom," je še povedal Šteger, ki meni, da bo prevod Korana "prvi prevod visoke kakovosti, ki pa bo bolj literaren in verjetno za bogoslužne namene na koncu ne bo služil".
Razhajanja prevelika, uradnega certifikata v založbi ne pričakujejo
Meni, da uradnega certifikata islamske skupnosti o priznanju prevoda založba ne bo dobila. Čeprav je islamska skupnost prispevala kar nekaj pozitivnih popravkov k prevodu, so razhajanja vseeno prevelika, standardi za pridobitev certifikata pa zelo strogi, pravi. Po besedah tajnika islamske skupnosti Nevzeta Porića prevod Korana v islamski skupnosti pregledujejo v ožji strokovni skupini. "Čeprav tekst pregledujemo od stavka do stavka, ne vem, ali bomo našli skupni jezik, saj se določene stvari ne ujemajo. Niti ne vem, kdaj bomo lahko pregled končali," je še dejal za sredino izdajo Večera.
Certifikata o priznanju prevoda ne izdaja islamska skupnost v Sloveniji, temveč se ta, še pojasnjuje Šteger, "običajno pridobiva od peščice arabskih institucij, pregledovanje prevodov pa se lahko zavleče tudi za več let". Dodatno oviro za pridobitev certifikata v konkretnem primeru predstavlja tudi manko kvalificiranih prevajalcev iz arabščine v slovenščino in obratno, kar lahko celoten proces včasih ustavi tudi do tedaj, ko se tak izvedenec ne pojavi. "Zadaj ni velike mašinerije, ki prevod na hitro pregleda in mu da štampiljko. V javnosti se ustvarja nepravilno razumevanje tega procesa," je še pojasnil vodja projekta pri založbi Beletrina.
Koran je po muslimanskem verovanju čista božja beseda in vrh božjega razkrivanja ljudem, ki ga sestavlja 114 sur oziroma poglavij s skupno 6.236 verzi.