Ciril Kosmač bi bil letos star sto let

Pisatelj je umrl pred natančno 30 leti

Leta 1949 je Kosmač prejel Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, leta 1980 pa za življenjsko delo – razglasitev je bila deset dni po njegovi smrti, vendar naj bi zanjo pred smrtjo že izvedel.

Kosmač se je 28. septembra 1910 rodil na Slapu ob Idrijci. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1931 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, kjer je deloval bolj politično. V Franciji je bil kot štipendist francoskega zunanjega ministrstva, v Parizu pa je delal na jugoslovanskem veleposlaništvu. Med vojno se je pridružil partizanom, po vojni pa je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Foto: www.slovenia-info

Letošnje leto mineva (tudi) v znamenju Cirila Kosmača, moža, ki je na papir prelival življenja malih primorskih ljudi in ki nam je zapustil Balado o trobenti in oblaku ter Tantadruja.

Leta 1949 je Kosmač prejel Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, leta 1980 pa za življenjsko delo – razglasitev je bila deset dni po njegovi smrti, vendar naj bi zanjo pred smrtjo že izvedel. Foto:

Ciril Kosmač je poleg daru besede nosil v sebi tudi dar molka

dr. Boris Paternu

Kosmačeva domačija — Kosmač se je 28. septembra 1910 rodil na Slapu ob Idrijci. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1931 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, kjer je deloval bolj politično. V Franciji je bil kot štipendist francoskega zunanjega ministrstva, v Parizu pa je delal na jugoslovanskem veleposlaništvu. Med vojno se je pridružil partizanom, po vojni pa je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Foto: www.slovenia-info

Prav danes mineva 30 let od smrti, 28. septembra pa bo minilo natančno 100 let od rojstva slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. V tolminski knjižnici, ki nosi pisateljevo ime, so zato letošnje leto poimenovali za Kosmačevo leto in skupaj s soorganizatorji pripravili niz različnih prireditev v njegov spomin. Natančneje: enajst organizatorjev bo pripravilo 13 prireditev, potekale pa bodo kar na devetih različnih lokacijah.

Petje, film in cvetje
Prvi dogodek bo na vrsti že to nedeljo, 31. januarja, ko bodo v dvorani Kulturnega doma na Slapu ob Idrijci, poimenovanem po Cirilu Kosmaču, predvajali dokumentarni film Ta in ta in ta drugi scenarista Tomaža Letnarja in v režiji Jasne Hribernik. Ob tej priložnosti bodo zapeli tudi pevski zbori, povezani s Kosmačevo družino. Krajani Slapa ob Idrijci pa bodo ob 30. obletnici smrti položili venec na Kosmačev grob v Ročah.

Se Kosmača se kdo spominja "iz prve roke"?
Že dober dni pozneje, ob slovenskem kulturnem prazniku, bodo v tolminski gimnaziji v sodelovanju z glasbeno šolo pripravili literarno-glasbeni recital, ki bo izveden v več jezikih. Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu bo nato v marcu gostila še živeče sodobnike Cirila Kosmača. Aprila bo na odru SNG Nova Gorica zaživela predstava Pogovori, samogovori v režiji Jaše Jamnika, nekakšen kolaž Kosmačevih zapisov.

V septembru, ob 100-letnici pisateljevega rojstva, je napovedanih več dogodkov. Tolminski muzej bo gostil razstavo fotografij, izbranih na natečaju Iz moje doline. Združenje književnikov Primorske za 12. september napoveduje srečanje in branja v Bukovici, pri Kosmačevi domačiji.

Med pomembnejšimi dogodki bo še mednarodni simpozij Domača dolina - moje okno v svet v organizaciji Slavističnega društva Nova Gorica. Takrat bodo izdali zbornik z vsemi prispevki, predstavljenimi na simpoziju. Tolminska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa bo s tematskim literarnim natečajem za odrasle zaokrožila dogajanje ob Kosmačevem letu.

Socialni realist, ki je ta slog znal tudi preseči
Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo. V tridesetih letih 20. stoletja je z Vorancem, Kranjcem in Ingoličem eden vodilnih socialnih realistov pri nas. Objavil je razmeroma malo; omeniti velja zbirko novel Sreča in kruh (1946). Po vojni ni ostal znotraj omejitev socialnega realizma, ampak je v svoje delo vnašal elemente modernejše proze. V njegovih novelah je prevladujoč motiv motiv smrti. Najraje piše o rodnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah ter velikih nesrečah. Njegovo pisanje zaznamuje značilni smisel za humor, prepleten z elementi grotesknega. Kosmačeva verjetno najboljša novela je Balada o trobenti in oblaku, poskus večjega teksta pa mu ni uspel (roman Domovina na vasi je ostal nedokončan).