V prostoru, v katerem se je rodil, na Bazoviški cesti 9 v Sežani, se zdaj nahaja Kosovelova spominska soba. Danes je tam sicer stavba Ljudske univerze Sežana.

Prav tam so skupaj z Društvom KONStruktivist za danes pripravljali praznovanje pesnikovega rojstnega dne. Zaradi epidemije novega koronavirusa se dogajanje "prestavlja v naše domove v tiho kontemplacijo in introspekcijo ob njegovi poeziji. Na voljo imamo obsežen opus, ki ponuja veliko spodbude za poglobljeno razmišljanje o življenju, medčloveških odnosih, družbenih problemih in drugem," so organizatorji zapisali v sporočilu za javnost.

Videopoezija v času izolacije
V času samoosamitve so namesto javne prireditve zato osnovali KOSOVEL HOME PARTY! (Kosovelova domača zabava). Vse navdušence nad poezijo enega največjih slovenskih vabijo, da si izberejo Kosovelovo pesem, jo objavijo na družbenih omrežjih ali pa ustvarijo videopoezijo. "Pesem preberite ali povejte, zapojte ali animirajte … in video nato javno objavite s pripisom: #kosovelhomeparty #poezijazdruzuje," so pozvali.

Pesnik, esejist in pripovednik Srečko Kosovel je v svojem delu prepletal prvine impresionizma in ekspresionizma, nato se je seznanjal še z zenitizmom, francoskim nadrealizmom in italijanskim futurizmom. Najobsežnejši del njegovega pesniškega opusa govori o Krasu, zaradi česar ga imenujejo tudi "lirik Krasa".

Širše občinstvo ga je spoznalo ob izidu Integralov
Njegova avantgardna poezija po večini ni bila objavljena še mnogo let po njegovi smrti leta 1926, zato najpomembnejši del njegovega pesnjenja širšemu občinstvu ni bil znan vse do 1967, ko so izšli Integrali. S ciklom Integrali je spremenil slog, poimenoval ga je konstruktivizem, nove pesmi pa konstrukcije (kons).

Kosovel se je rodil v Sežani, vendar se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Pliskovico, leta 1908 pa v Tomaj, kjer so živeli v šoli. Po maturi leta 1922 na ljubljanski realki je izbral študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramski krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani ter pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla v času njegovega življenja.

V pesmi Slovo od sobe je zapisal: "Ugasnil sem luč. / Zaprl sem vrata. / Odšel sem v tihem polmraku in vrata so zaplakala." Umrl je za posledicami meningitisa 27. maja 1922, star komaj 22 let. Kljub zgodnji smrti je Kosovelova literarna zapuščina izjemno velika, njegova dela pa so prevedena v različne svetovne jezike.