Izbor Kosovelovih pesmi, ki ga je opravil Igor Saksida, si želi biti drugačen od tistih pred njim. Njihovega avtorja želi prikazati, kot se ga bere danes ob 110. obletnici njegovega rojstva, od tu tudi zveza 110=>110 na naslovnici, je v spremni besedi pojasnil Saksida. V knjigi je 110 pesmi, 55 v prvem razdelku z naslovom Nihil-o-melanholija in prav toliko v drugem razdelku H2SO4. Ta številka je del nenavadnega naključja, saj je Saksida ob zaključku izbora z začudenjem ugotovil, da je izbral ravno 110 pesmi.

Po besedah Sakside bi lahko bil ta izbor sicer desetkrat večji, saj je pesnik do svoje prehitre smrti spisal več kot 3.000 pesmi in vsaj toliko strani drugih besedil, kot so eseji, članki, ocene, pisma in dnevniški zapiski.

Od Krasa do kolektivne apokalipse
Kosovel je najvidnejši predstavnik slovenske poezije po moderni. Sprva je pesnil pod vplivom moderne. Prevladujoči motivi v pesmih so kraška krajina, mati in smrt. Najobsežnejši del pesništva je posvetil Krasu, od tukaj tudi ime lirik Krasa. Pozneje je prešel v ekspresionizem in razvil vizionarsko, družbeno in religiozno tematiko z idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa.

Velik delež v opusu predstavljajo konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali. V času njegovega življenja - dočakal je zgolj 22 let - ni izšla nobena pesniška zbirka, posmrtno pa so izšle: Pesmi, Izbrane pesmi, Zlati čoln, prej omenjeni Integrali in Ikarjev sen.

Novela z dogajanjem v predvojni Avstriji
Bledomodra ženska pisava je novela avstrijskega pisatelja Franza Werfla, ki je izšla v Argentini, napisana pa je bila v Lurdu, kamor je Werfel pribežal z ženo Almo Mahler. Werfel v ospredje postavlja zapleteno zgodbo zakona oziroma ljubezenski trikotnik, ki ima nekaj avtobiografskih elementov.

Zaplet poteka med avstrijskim uradnikom na visokem položaju Leonidasom Tachezyjem, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri 14 letih. Vero po poroki sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo. Obljubi ji poroko, potem pa jo zapusti in se vrne v svoje udobno zakonsko življenje, dokler nekega dne ne prejme pisma s prepoznavno bledomodro pisavo.

Leonidas v nabokovski maniri svoj "zločin" izpove navideznemu sodišču. Opisi izmikanj in prevar Werflovih tako judovskih kot nejudovskih likov v soparnem ozračju vse bolj antisemitsko razpoložene Avstrije na pragu druge svetovne vojne so mojstrsko napisana kulisa osrednji Werflovi temi - napeto zasukani ljubezenski zgodbi.

Ješua in njegova vizija ljubezni do bližnjega
Knjiga Maryot Thomaasenn Pogovori se pridružuje bogati tradiciji razmišljanj o Ješui iz Nazareta, kot so rojaki klicali Jezusa, a se vendarle od njih razlikuje. Ohranja in poglablja neminljivo Jezusovo sporočilo, a mu hkrati daje nov in svojevrsten pečat.

Delo parafrazira življenje Ješue, ko se pogovarja z otroki o življenjskih vrednotah, prežetih z ljubeznijo do bližnjega. Kot je v spremni besedi zapisal Božo Rustja, ga ne razumejo le otroci, ampak tudi ljudje na robu, ki - kot bi dejal papež Frančišek - v svoji stiski vidijo stisko drugega.

Nekoč prepovedana, danes pa otroška klasika
Bikec Ferdinand, danes klasično delo Američana Munroa Leafa, je prvič izšlo leta 1936 in takoj postalo svetovna uspešnica. Zgodbo je v slovenščino že leta 1957 prevedel Janez Gradišnik, zdaj pa je izšel nov prevod Darje Marinšek.

Knjigo so zaradi mirovniškega sporočila v fašistični Španiji in nacistični Nemčiji prepovedali. Vsebina knjige še danes presega okvire otroške literature. Protagonist je bikec Ferdinand, ki od vsega najraje sam sedi pod plutovcem in duha cvetlice, zato se v areni, kjer bi se moral boriti, ne znajde.