"Predvsem je pomembno, da se države, ki so majhne, ne delajo še manjših, kot so," je Sloveniji na srce položil direktor te najuglednejše literarne prireditve na svetu Jürgen Boos.

Z Boosom sta dogovor podpisala minister za kulturo Tone Peršak in direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Po Peršakovih besedah si je Slovenija dolgo prizadevala, da bi kot častna gostja dobila povabilo za udeležbo v Frankfurtu. Prepričan je, da bomo to priložnost, ki bo pripomogla k širši prepoznavnosti države ter njene literature in kulture, znali izkoristiti.

"Slovenci smo zelo ponosni na svojo literarno zgodovino, na to, da smo zelo zgodaj dosegli vrhunske dosežke na področju književnosti," je pred podpisom poudaril minister in med drugim spomnil na zelo zgoden prevod Biblije in dosežke v času romantike. Vendar pa je bil razmah umetnosti, ki je povezan z jezikom, usmerjen navznoter, ker se je poudarjala državotvornost, manj pa po ministrovem mnenju v dialog navzven. Zato se mu zdi zdaj, ko je Slovenija samostojna država, pomembno, da vstopamo v medkulturni dialog.

Renata Zamida je izrazila upanje, da jim bo skupaj z vsemi deležniki na področju knjige ter ob pomoči različnih vladnih resorjev uspelo pripraviti takšno predstavitev, ki bo "zadovoljila ne le nas doma, ampak ki bo svetu pokazala, kdo in kaj smo".

Knjiga je kulturna dobrina, ki odpira politično debato
Boos pravi, da se veseli predstavitve Slovenije, pričakuje presenečenje, predvsem pa ga zanima, kaj bo predstavila v Frankfurut. "Predvsem se morate zavedati, kaj hočete predstaviti. Na koncu pa mora biti celostno sporočilo."

Ob tej priložnosti je spomnil na dolgo zgodovino sejma, ki obstaja že več kot 1000 let - v mestih ob rekah so trgovali z rokopisi, ki so zdaj shranjeni v državnem arhivu v Frankfurtu. Knjiga pa ni le blago, ampak tudi kulturna dobrina, ki prinaša informacije in omogoča izobrazbo, poleg tega je tudi politična, zato na sejmu vedno odpirajo politično razpravo. Prisotnih je 150 držav, okrog 10.000 novinarjev in okrog 200.000 strokovnih obiskovalcev.

V sedemdesetih letih so se domislili, da bi sejem oblikovali tudi kot literarni festival. Častno gostjo so uvedli leta 1976 in povabili celotno Latinsko Ameriko ter izbrali avtorje. Iz ugotovitve, da je to le "njihov pogled", pa so pozneje začeli izbirati samo države in njim samim prepuščati izbor avtorjev.

"Seveda obstajajo neke omejitve: literatura mora biti v središču predstavitve, država mora podpirati prevode svojih del in ne sme obstajati nikakršna cenzura," pravi Boos. Podpirajo tudi vse kreativne industrije - film, gledališče oziroma umetnost v najširšem pomenu. Predvsem pa jim je pomembno, da predstavitev odseva sedanjost. Zdaj je Frankfurt največji kulturni festival na svetu, kjer se dogodki vrstijo pol leta pred samim sejmom, ob uspešni predstavitvi pa trajajo njeni učinki več let v celotnem založniškem svetu.

V načrtu povečanje prevodov slovenskih del
Javna agencija za knjigo že dve leti izvaja različne pripravljalne dejavnosti, v jedru teh je za zdaj zagotoviti povečan obseg prevodov, predvsem v nemščino, ter v povezavi s tem izboljšati kompetence slovenskih založnikov pri prodaji prevodnih pravic.

Zdaj bodo začeli lažje tudi konkretneje načrtovati svoje dejavnosti, pravi Renata Zamida. "Predvsem se trudimo, da bi tudi v tujini vzpostavili čim več rednih medzaložniških srečanj, da bi sodelovali na čim več dogodkih v okviru različnih literarnih festivalov. Vse to bo zdaj bistveno lažje," še dodaja.

Potegovanje Slovenije za častno gostjo sejma je leta 2014 potrdila vlada in za to predvidela 2,5 milijona evrov.