Dacre Stoker je neposredni potomec irskega pisatelja, ki je leta 1897 napisal grozljivko, ki ima še danes gromozanski vpliv na (pop)kulturo - Drakulo. Dacre je bil nekoč sicer trener kanadske olimpijske ekipe v pentatlonu, zdaj pa se bo raje posvetil družinskemu izročilu: zakopal se je v zapiske svojega praprastrica, ki se je svoj čas spravljal k pisanju nadaljevanja svojega romana; nasloviti ga je nameraval Dracula: The Un-Dead (Drakula: Ne-mrtvi) - tako kot že prvi del, a je njegov urednik naslov takrat spremenil.

"Stokerjevega pečata" ne dobi kar vsak
Roman, ki ga je napisal Dacre, bo prvi "odvod" izvirnika po letu 1931 in legendarnem filmu z Bélo Lugosijem, ki je dobil zeleno luč družine Stoker. Novica je v založniškem svetu povzročila silen nemir; založbe Dutton, HarperCollins in Penguin so za pravice za izdajo romana v ZDA, VB in Kanadi plačale milijon dolarjev. Stokerju mlajšemu je pri pisanju pomagal scenarist Ian Holt, zato najbrž ni nobeno presenečenje, da pogovori za ekranizacijo zgodbe že potekajo.

Preplet zgodovinskih in izmišljenih likov
Na nadaljevanje nadaljevanje romana izpred 111 let bo treba počakati še eno leto: izid je napovedan za oktober 2009. Stoker je zgodbo oprl na like in zaplete, ki jih je njegov prednik iz izvirnika izpustil. Dogajanje je postavljeno v London, leto 1912, kjer Quincey (sin Jonathana Harkerja, junaka "prve" knjige) sodeluje pri odrski postavitvi Drakule, predstave, ki jo režira nihče drug kot Bram Stoker. Igra seveda tudi Quinceya potegne v vrtinec temačnih skrivnosti njegovih staršev.

Pozno prebujeno zanimanje in (pravičniška?) jeza
Dacre čisto prostodušno priznava, da praprastričevega romana ni niti prebral, dokler ni bil že na fakulteti. "Razvedelo se je o mojih družinskih vezeh s "starim vampirjem" in naveličal sem se odgovarjati na vprašanja ljudi. Naposled sem se "zlomil" in prebral roman, ker sem hotel napisati seminarsko nalogo o Bramu in o razlogih, ki jih je imel za pisanje te zgodbe.Pred tem sem videl že toliko filmov o Drakuli, da sem bil presenečen, da so imeli tako malo skupnega z izvirnikom."

"Ker je roman tako dober in ker z leti sploh ni zastaral, se mi je zdelo še toliko bolj žalostno, da vse smetje, ki ga na to temo proizvaja Hollywood, blati Bramovo in družinsko literarno zapuščino.(...) Moj namen je bil, Bramu in Drakuli vrniti njuno dostojanstvo."

O tem, da je zgodba o grofu Drakuli globoka usidrana v kolektivno zavest, priča podatek, da je bil osrednji lik v kar 160 filmih; če prištejemo še vse, ki so ga le omenili, se ta številka povzpne na 649.

Ana Jurc