Katjo Zakrajšek je k prevajanju Pamukove Bele trdnjave povabila založba. Foto: RTV SLO
Katjo Zakrajšek je k prevajanju Pamukove Bele trdnjave povabila založba. Foto: RTV SLO
Orhan Pamuk
Orhan Pamuk je prvi Turek, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Foto: EPA

Tudi po zaslugi Katje Zakrajšek, gostje spletne klepetalnice MMC-ja. Turški pisatelj je po svetu zaslovel z romani, ki kritično obravnavajo turško zgodovino 20. stoletja, Katja Zakrajšek pa je v slovenščino prevedla roman Bela trdnjava, v katerem Pamuk bralca popelje malo dlje v zgodovino.

Po mnenju prevajalke je ena izmed odlik Orhana Pamuka dejstvo, da so njegova dela namenjena širši publiki - v Turčiji se njegova dela prodajajo v stotisoč izvodih. Prevajanje Bele trdnjave je Zakrajškovi vzelo približno mesec dni trdega dela, prevod pa je preverjala v dveh jezikih, angleščini in francoščini. Ker je Bela trdnjava najkrajši Pamukov roman, ki je preveden v slovenščino, se jih zdi prav primeren za prvo spoznavanje z novopečenim nobelovcem.

Isti roman se v različnih jezikih bere drugače
Zakrajškova je potrdila, da so bila med francoskim in angleškim prevodom nekje precejšnja razhajanja - do teh razhajanj prihaja že zaradi prenosa v drug jezik in drugo literarno okolje. Razlike povečajo tudi različni pristopi prevajalcev, čas, ko je bilo neko delo prevedeno, in tudi prevajalčeve osebne odločitve. Na vprašanje, koliko avtorjevega se izgubi pri dvojnem prevodu (pri Beli trdnjavi najprej v angleščino in francoščino, potem pa v slovenščino), je Katja Zakrajšek povedala, da je odvisno od avtorja in prevajalcev. Sama se je nekaterim izgubam poskušala izogniti tako, da je za osnovo vzela dva različna prevoda.

Politična odločitev? Morda delno.
V preteklih dneh je bilo kar nekaj slišati o tem, da je podelitev Nobelove nagrade za književnost Pamuku tudi ali celo predvsem politična odločitev. Katja Zakrajšek pravi, da morda delno res, in dodaja, da je zadnje čase pri odločitvi, kdo bo dobil nagrado, opaziti težnjo, da "bi bile svetovne književnosti pravičneje zastopane."

Delo prevajalca se ne konča, ko ugasne računalnik, saj se "posamezni problemi, stavki, besede vrtijo po glavi ves čas in potem pride ideja, ko jo najmanj pričakuješ," je svoje delo opisala Zakrajškova. Prevajalec pa seveda potrebuje predvsem občutek za jezik, poudarja prevajalka.