Vrata Slovenskega knjižnega sejma so po podelitvi nagrad odprta in na vrsti sta bili že prvi dve Debatni kavarni. Na prvi so se knjige srečale z novimi tehnologijami; pogovarjali so se o elektronski knjigah, zanimanje za katere se je sicer povečalo, vendar pa sta tako Slovenija kot celotna Evropa še precej za ZDA. Tam je, kot smo že večkrat poročali, največja spletna knjigarna Amazon proda več elektronskih kot tradicionalnih knjig.
A za to je ameriški trg potreboval 14 let, kako se bo tehnologija razvijala naprej, pa po besedah profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti in glavnega urednika založbe Mladinska knjiga Mihe Kovača ni mogoče napovedati. Kot pravi, v Evropi trenutno takšnega razvoja ni, e-knjiga v nobeni evropski državi ne predstavlja več kot odstotka prodaje, kar se ne bo spremenilo, dokler ne bodo iznašli podobnega prodajnega modela, kot ga imajo v ZDA.
E-knjiga kljub vsemu ruši meje
Odkar so na voljo elektronski bralniki, je zanimanje za elektronsko knjigo vseeno večje, pravi Helena Grandovec, urednica Večerove založbe e-knjig Ruslica.si, ki je v dveh letih delovanja prodala knjige tudi v azijske in južnoameriške države. Tehnologija torej ruši meje, je dodal vodja digitalnih programov Časopisno-založniškega podjetja Večer Zvone Štor. Po Štorovem mnenju je prednost elektronske knjige v tem, da z multimedijskimi dodatki omogoča drugačen način branja. Iskanje po slovarjih, leksikonih in enciklopedijah je dosti lažje. Kovač pa ocenjuje, da se bodo v digitalni medij verjetno kmalu preselili tudi turistični vodniki, ki jih bomo imeli na telefonih.
A založniki so pri širjenju e-knjig previdni, mnogo bolj, kot je bila ob pojavu digitalnih medijev glasbena industrija. V Mladinski knjigi na primer v format iPad sistematično pretvarjajo praktično vse, kar izdajajo, na trg pa bodo prišli takrat, ko bodo ocenili, da je teh knjig dovolj, in ko bo omogočen normalen način kupovanja knjig prek elektronskih bralnikov. Prva taka možnost se bo ponudila, ko in če bo Samsungov tablični računalnik Galaxy prevzel novo različico operacijskega sistema Android, pojasnjuje Kovač.
Iz prve roke o e-knjigi v Franciji
Elektronski knjigi in knjižnemu založništvu v Franciji je bila posvečena prva založniška akademija. Slovenski knjižni sejem je ob tej priložnosti obiskala predsednica komisije za digitalno založništvo pri francoskem združenju založnikov Virginie Clayssen, ki je hkrati zadolžena za digitalni razvoj v skupini Editis. Slednja je s 44 založbami in 2.600 zaposlenimi druga največja založniška skupina v Franciji. Če primerjamo, v Sloveniji je toliko vseh zaposlenih v založništvu, knjigotrštvu in splošnih knjižnicah.
Bralcem je treba omogočiti, da na spletu najdejo knjige, kadar jih iščejo, da brskajo po knjigah in da dobivajo nasvete od ljudi, ki jim zaupajo, je prepričana. Avtorje lahko zamika, da se izognejo založnikom in se dogovorijo neposredno s prodajalcem, zato jim založniki obljubljajo najboljši mogoči izkoristek digitalnih pravic in visoko tehnično kakovost digitalnih izdaj.
Kot je še pojasnila Clayssenova, se digitalna dobava razlikuje od klasične. Najbolj razširjeni prodajalec je Amazon, toda 'njegove' e-knjige so berljive samo z Amazonovim bralnikom Kindle. Pri podjetju Google je, tako Clayssenova, prodaja e-knjig le delček njihove svetovne strategije, poteka pa neposredno in prek knjigarn. Tretji velikan je Apple, katerega strategija je prodajati opremo s pomočjo prodaje vsebin; po pojavu para iPod/iTunes v glasbenem svetu je v svetu založništva pričakovan par iPad/iBookstore, je dejala Clayssenova.
V prihodnjem letu se obeta nagel razvoj e-knjige
Če je v ZDA digitalna ponudba velika, pa je v Franciji drugače, saj tam ni pristnega 'Kindlovega učinka', digitalna ponudba je preveč omejena, spoprijemajo se z zagato z davkom, saj DDV na e-knjige znaša 19,6 odstotka, na tiskane knjige pa pet odstotkov. Prav tako ni zakona o fiksnih cenah za e-pravice. Kljub temu je Clayssenova prepričana, da se bo trg e-knjig v letu 2011 naglo razvijal.
Knjige, ki se jih čas nikoli ne naveliča
Na popoldanski Debatni kavarni je tekla beseda o literarnih klasikih, knjigah, ki po besedah urednika Andreja Ilca nikoli ne nehajo govoriti, kar imajo za povedati. Urednik in prevajalec Aleš Berger je opozoril, da vlada v Sloveniji paradoksalna situacija, ko "vsi poznamo naše klasike, njihovih del pa se ne da kupiti", kot primer pa je navedel Kosmačevo Balado o trobenti, ki je nazadnje izšla leta 1978. Klasiko proizvaja literarna zgodovina posameznega naroda. Počasi se začne pojavljati v čitankah in učbenikih ter se širiti na knjižne police v širšo uporabo, je pojasnil Berger. Nekatere klasike pa naredi okus bralstva ter pobude založb in agentov. Kakšnega klasika je mogoče tudi revitalizirati, kar je sam, kot je poudaril, počel v zbirki Kondor.
Vprašanje, zakaj brati klasike, je po Bergerjevem mnenju enako vprašanju, zakaj literatura. Ta se v primerjavi s tehnologijo ne spreminja. Klasika se vse od Sofoklesa do danes ukvarja z istimi vprašanji, je pojasnil.
Po Ilčevih besedah so klasiki danes ogroženi zaradi poplave novih knjig in pojava, da v zadnjem času več ljudi knjige piše kot bere. Govorci so se dotaknili tudi mladinskih klasikov in literature. Medtem ko število naslovov knjig raste, pa to ne velja za ponatise, sploh pa ne otroških in mladinskih knjig, je poudaril Ilc. Milena Blažić meni, da "nacionalna" sčasoma postane tudi mladinska klasika. Ilc pa med drugim opozarja, da dajemo v Sloveniji prednost avtorjem pred knjigo, kar se kaže tudi v tem, da zaznamujemo obletnice avtorjev in ne njihovih del, izjema so slikanice.