Nekako tako se glasi povzetek romana Evalda Flisarja Na zlati obali literarne kritičarke The Irish Timesa Eileen Battersby, ki je ob nedeljskem irskem praznovanju dneva Afrike objavila izbor po njeni presoji 13 najboljših knjig na temo Afrike, ki jih podpisujejo irski in tuji avtorji. V izboru se je znašel tudi omenjeni Flisarjev roman, ki ga je v angleščino prevedel Timothy Pogacar.

Nedokončan rokopis potopisnega dela pred leti izginulega Igorja Hladnika po čudnih poteh priroma do njegovega sina Marka, ki o očetovem delu pripravlja diplomo, kar mladca požene po njegovih poteh. Med odkrivanjem pokrajin in ljudi, ki jih opisuje njegov oče, Marko ugotovi, da pod očetovim vplivom ni le on sam, saj po enem njegovih prejšnjih potopisov o Afriki z naslovom Beli jahač, črni konj, prevedenem tudi v angleščino, potuje kar nekaj ljudi, pa so o vsebini dela zapisali pri Mladinski knjigi.

Usodna privlačnost črne celine
Battersbyjeva se je v prispevku spraševala, kaj je tisto, kar avtorje pritegne, da pišejo o črni celini - je to značilna svetloba, vročina, zaradi katere te stisne v pljučih, ali grožnja, da se boš znašel iz oči v oči z zverjo, ki jo bo bolj zanimalo, kako te bo pomalicala, kot to, da jo boš pobožal za ušesi.

Kritičarka je za The Irish Times zapisala, da tuje avtorje Afrika najbrž privlači zaradi širine prostora, tišine, divjega življenja, barv, vročine, hkrati pa tudi krivda, ki jo občutijo zaradi belskega imperializma, ki je za seboj pustil opustošenje, žalost, jezo in bolezni.

Poleg Flisarjevega dela je v prispevku omenila Srce teme Josepha Conrada, Bistvo stvari Grahama Greenea, Spomin na Afriko Karen Blixen ter Dobrotnika iz Afrike Williama Boyda.