Brino Svit Francoska akademija nagrajuje drugič. Foto:
Brino Svit Francoska akademija nagrajuje drugič. Foto:

Zdelo se mi je, da je zdaj v mojem življenju pravi trenutek za to. Za eno tako odkrito 'love story'.

Brina Svit
Odveč srce Brine Svit
Roman je avtorica najprej napisala v francoščini, nato pa ga je prevedla v slovenščino.

V Parizu živeča pisateljica je roman sprva objavila v francoščini, v Franciji pa so ga tudi razglasili za enega izmed desetih najboljših romanov drugega dela literarne sezone. Prihodnji teden bo odkrita ljubezenska zgodba, kot je roman Odveč srce označila njegova avtorica in tudi prevajalka v slovenščino, izšla tudi v pisateljičinem maternem jeziku.



Pravi trenutek za ljubezensko zgodbo
Pisateljica je tokrat zgodbo postavila v Ljubljano, Pariz in na Bled, glavna težava junakov pa je, kako iz ljubezenske zgodbe stopiti nazaj v običajno življenje. "Zdelo se mi je, da je zdaj v mojem življenju pravi trenutek za to. Za eno tako odkrito 'love story'. Ko pravim odkrito, mislim tudi na to, da oba glavna junaka dobro vesta, za kaj gre. Na neki način predobro. Njun problem bo namreč, kako izstopiti iz nje. Odraslo, nesentimentalno ... Stopiti nazaj v normalno življenje," je vsebino romana, ki ga bo pri nas izdala Cankarjeva založba, opisala Svitova.

Pod Gallimardovim pokroviteljstvom
Svitova sicer večinoma piše romane, med katerimi so Moreno, Con brio in Smrt slovenske primadone, med knjigami, v katerih je objavljena kratka proza, pa sta April in Navadna razmerja. Ob francoščini, v kateri njene knjige izhajajo pri ugledni založbi Gallimard, so njena dela prevedena tudi v angleščino in nemščino.

Čeprav je svoji zadnji dve deli najprej napisala v francoščini, šele nato pa ju je prevedla v materni jezik, je v romanu Moreno zapisala, da je francoščina jezik, ki je preveč uglajen zanjo. "Brezhibno ukrojena obleka, elegantna, stroga, sofisticirana … Ne počutim se najbolje v njej, ne morem se gibati, kot bi hotela, ali je ponositi na svoj način. Ne ulije se name in jaz še manj vanjo … Ne prepoznam svoje pisave, ali sem to res jaz?" se sprašuje, njeni francoski bralci pa o tem očitno ne dvomijo.

Jesenski nagrajenci
Med nagrajenci, ki bodo v središču pozornosti pod kupolo Francoske akademije, bodo tudi Roland Mortier, avtor številnih romanov in avtobiografij, ki bo prejel veliko nagrado frankofonije, Jeanu Echenozu bodo podelili veliko nagrado Paula Moranda, Jacques Audiard bo prejel filmsko nagrado René Clair, med nagrajenci, katerih kuverta ob priznanju bo tanjša od prej omenjenih, pa so tudi Alberto Arbasino, Francoise Hardy, Charles Dantzig, Gabrielle Rolin in Michel Vinaver, ki so si nagrade prislužili z delom v filmu, književnosti in gledališču.

Zdelo se mi je, da je zdaj v mojem življenju pravi trenutek za to. Za eno tako odkrito 'love story'.

Brina Svit