S slavno zgodbo o mladem švicarskem znanstveniku Victorju Frankensteinu, ki ustvari umetnega človeka, bo ob okroglem jubileju v omejeni izdaji izšel avtoričin rokopis.

Zvezdniška druščina na dopustu
Londončanka Mary Shelley (1797–1851) je Frankensteina začela pisati poleti 1816 ob Ženevskem jezeru, kamor se je naselila z razvpitim Lordom Byronom, ki je zaradi številnih ljubezenskih afer pobegnil v tujino, Byronovim zdravnikom Johnom Polidorijem, svojim prihodnjim možem, pesnikom Percyjem Shelleyjem in polsestro Claire Clairmont. Deževne popoldneve so si krajšali s pripovedovanjem zgodb o duhovih.

S pisanjem je nato nadaljevala po vrnitvi v Veliko Britanijo in delo končala spomladi leta 1817. Leto pozneje je komaj dvajsetletna pisateljica delo Frankenstein ali Moderni Prometej tudi objavila. Izvirna in napeta pripoved o umetno ustvarjenem, srhljivo grdem, človeku podobnem bitju, ki zaradi osamljenosti trpi, na koncu pa ubije svojega stvaritelja, je takoj dosegla velik uspeh. Z likom Victorja Frankensteina je ustvarila lik "norega znanstvenika", ki je pozneje v (pop)kulturi našel še nešteto reinterpretacij.

Večina različic romana temelji na izdaji iz leta 1831, ki je prestala mnogo revizij. Pri založbi SP Books so se zato odločili, da bodo objavili avtoričine originalne zapise, v katerih se sicer s svojimi popravki, predlogi in pripombami velikokrat oglaša njen mož Shelley. (Poročila sta se decembra 1816, potem ko je Shelleyjeva prva žena naredila samomor.)

Pošast je bila vse bolj človeška
"V zvezkih je razvidno, kako se Percy vmešava - ampak na dober način," je za britanski časnik povedala Jessica Nelson iz SP Books. "Kar je zares ganljivo pri tem rokopisu, je, kako se literarno delo meša z nečim nežnejšim in čustvenim - literatura in ljubezen znotraj rokopisa. Njuni pisavi sta si zelo podobni, kar je hkrati čudaško in ljubko," je dodala. Njegovi "popravki" so predvsem na področju opisnih pridevnikov in izbire besed.

Rokopis lepo pokaže, kako je s popravki pošast postajala vse bolj človeška: kjer je najprej pisala o "stvoru", se je pozneje popravila v "bitje", "kremplji" pa so v poznejših različicah postali "prsti".

Profesorica angleške književnosti na univerzi UCLA Anne K. Mellor sicer opozarja, da "ljubkovalni izrazi", ki jih ob popravkih uporablja Shelley, nakazujejo, da "svoje žene ni obravnaval kot resne, avtonomne avtorice, ampak prej kot ljubko, ne še čisto izobraženo šolarko, ki jo je lahko zbadal".

Percy Shelley (1792-1822) je bil sicer poleg Keatsa in Byrona najpomembnejši angleški romantični pesnik. Kot strasten svobodomislec, panteist, vizionar in filozofsko navdihnjen ustvarjalec je hrepenel po združitvi z naravo in pisal slikovito, muzikalno poezijo.

Pri SP Books so v preteklosti že objavili več faksimilov besedil, vključno z romanoma Jane Eyre in Veliki Gatsby. Omejena izdaja Frankensteina v 1000 izvodih bo izšla 15. marca, bralcem pa bi radi z njo pričarali iluzijo, "kot da v rokah držijo zvezek z rokopisom, ki jim ga je podarila pisateljica sama".