Gabriel García Márquez, mednarodni vohun?

Taka je bila skoraj 20 let teorija mehiške tajne policije

Gabriel García Márquez je rodno Kolumbijo sredi šestdesetih zamenjal za Mehiko. V novi domovini si je zaradi simpatiziranja z levo usmerjenimi politiki - in predvsem zaradi prijateljskih odnosov s Fidelom Castrom - na glavo nakopal stalen vladni nadzor.

Čeprav je svet že leta 2000 obkrožila vest, da pisatelj umira za rakom (članek v La Repubblici ga je celo pokopal), je leta 2007 čisto lepo dočakal slovesnosti ob svoji 80-letnici, ki so jo praznovali v večini španskogovorečih držav.

Če je bil roman Sto let samote velikopotezna epopeja celih generacij ugledne rodbine, so Žalostne kurbe 'majhna zgodba', ki v ospredje postavlja intimno izpoved enega samega junaka, ostarelega in sramežljivega novinarja. Ta veteran predela rdečih luči, obtežen z bremenom lastne starosti in neprivlačnosti, si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Prav tako ostarela 'madam' Rosa Cabarcas mu željo uresniči in na predvečer rojstnega dne ga v temačni sobici bordela pričaka deklica, ki jo sam krsti za Delgadino (Suhico). Čeprav ga dekle trmasto zavrne, se ji mož, ki ni navajen slišati ne, ne more odpovedati ... Foto: Učila International

Za Gabrielom Garcío Márquezom je skoraj 20 let vohunila mehiška tajna policija (in ga tistega leta, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost, celo označila kot širitelja pro-kubanske propagande).

Gabriel García Márquez je rodno Kolumbijo sredi šestdesetih zamenjal za Mehiko. V novi domovini si je zaradi simpatiziranja z levo usmerjenimi politiki - in predvsem zaradi prijateljskih odnosov s Fidelom Castrom - na glavo nakopal stalen vladni nadzor. Foto:

Gabriel García Márquez — Čeprav je svet že leta 2000 obkrožila vest, da pisatelj umira za rakom (članek v La Repubblici ga je celo pokopal), je leta 2007 čisto lepo dočakal slovesnosti ob svoji 80-letnici, ki so jo praznovali v večini španskogovorečih držav.

Žalostne kurbe mojega življenja — Če je bil roman Sto let samote velikopotezna epopeja celih generacij ugledne rodbine, so Žalostne kurbe 'majhna zgodba', ki v ospredje postavlja intimno izpoved enega samega junaka, ostarelega in sramežljivega novinarja. Ta veteran predela rdečih luči, obtežen z bremenom lastne starosti in neprivlačnosti, si pri devetdesetih zaželi spati z devico. Prav tako ostarela 'madam' Rosa Cabarcas mu željo uresniči in na predvečer rojstnega dne ga v temačni sobici bordela pričaka deklica, ki jo sam krsti za Delgadino (Suhico). Čeprav ga dekle trmasto zavrne, se ji mož, ki ni navajen slišati ne, ne more odpovedati ... Foto: Učila International

Dokumenti, ki jih je pred dnevi objavil mehiški dnevnik El Universal, razkrivajo, da je tajna policija med letoma 1967 in 1985 vohunila za slovitim kolumbijskim pisateljem, ki že od sredine šestdesetih let dalje živi v Mehiki. Papirji zdaj že razpadle DFS (Dirección Federal de Seguridad, Zvezni urad za varnost), mehiški ustreznik organizacijama CIA in KGB, dokazujejo, da so imeli Márqueza pod nadzorom celo "umazano vojno" - t. i. La guerra sucia, obdobje, v katerem so iskali "subverzivne" osebke s preveč levičarskimi nagnjenji.

Dokumenti, ki niso bili še nikoli do zdaj objavljeni, kažejo, da so bili posebne pozornosti deležni odnosi, ki jih je latinskoameriški intelektualec gojil s (takrat) bodočim francoskim predsednikom, Françoisom Miterrandom, ki je elizejsko palačo zasedel marca 1981. Udejstvovanje "Gaba", kot mu ljubkovalno rečejo na rodni celini, kot posrednika med militantno levico in Mitterandovim krogom, je ena najbolj temeljito raziskanih tem v DFS-jevih arhivih. Mehiška tajna policija je zaključila, da je Gabova hiša v Mexico Cityju nekakšen "alternativni francoski konzulat" v Mehiki.

Gabo, preprodajalec orožja ...
Omenjeni časopis še poroča, da so bili vladni vohuni prepričani, da je pisatelj "vpleten v trgovino z orožjem s Kube v Kolumbijo, ki podpira komunistične sile v Latinski Ameriki". V tem obdobju je pisatelj na preizkušnjo postavil tudi svoj odnos s kolumbijskim predsednikom Juliom Césarjem Turbayem: svojo domovino je obtožil, da se nad civilisti znaša s policijsko represijo.

... podpornik terorizma ...
Istočasno je bil García Márquez tudi na čelu mednarodne organizacije za boj za človekove pravice, Habeas, na katero marsikje v svetu, tudi v Mehiki, niso gledali najbolj naklonjeno. "Habeas varuje, finančno podpira in nudi pravno pomoč projektom, ki vzgajajo osebke z marksistično-leninističnimi nazori, ki se, čeprav so člani gverilskih, terorističnih in ideoloških skupin, skrivajo pod etiketo političnih preganjancev," lahko beremo v DFS-jevemu poročilu.

... in kubanski plačanec
Marca 1982, pol leta, preden je pisatelj dobil Nobelovo nagrado, so si zapisali še: "Gabriel García Márquez, v mehiki nastanjen kolumbijski pisatelj, je kubansko tiskovno agencijo Prensa Latina obvestil, da je vse pravice za svoj roman Kronika napovedane smrti odstopil kubanski vladi. To potrjuje, da zgoraj omenjeni ni le pro-kubansko in pro-sovjetsko usmerjen, ampak tudi propagandist pri obveščevalni službi te države."

Krasni novi svet
Je pa res, da se mehiškim vohunom, ki so prisluškovali Gabovim telefonskim pogovorom in imeli natančen seznam njegovih prijateljev in sorodnikov, nikoli ni uspelo prebiti v njegov "notranji krog". El Universal je v svoji reportaži celo objavil domnevo, da ima nova agencija, CISEN, verjetno prav tako svojo mapo o Márquezu - in da je, če obstaja, "gorda" - po naše debela.

Je strah pred pohujšljivostjo na mestu?
Sicer pa je Gabo v mehiških časopisih trenutno stalni gost še zaradi nečesa drugega: v javnosti se je razvila zelo glasna polemika okrog tega, ali ne bi ekranizacija njegovega romana Žalostne kurbe mojega življenja (Memoria de mis putas tristes) nemara pomenila apologijo spolnih odnosov med starci in (pre)mladimi dekleti in tako propagirala spolne zlorabe otrok (gre namreč za zgodbo o ostarelem samcu, ki si sklene za 90. rojstni dan "podariti noč z mladoletno devico"). Regionalna koalicija proti trgovini z ženskami v Latinski Ameriki je v začetku tega meseca vložila pritožbo pri mehiškem državnem tožilcu, češ da film, ki promovira pedofilijo, ne sme doseči širše javnosti. Snemanje filma, ki ga bosta režirala Henning Carlsen in Ricardo Del Río, naj bi se začelo v ponedeljek, za zdaj pa ni znano, kako zvest bo predlogi, kdo bo v njem igral in kakšno etično-moralno držo, če sploh kakšno, bo zavzel.