Knjiga Hitler prinaša celosten vpogled v življenje in delovanje tega diktatorja, ki je zaznamoval enega najtemnejših poglavij 20. stoletja. Slovenska izdaja je edina, ki obsega tudi spremno besedo, pod katero se je podpisal zgodovinar Jože Pirjevec. Ta pravi, da ima monografija tudi pomanjkljivosti, saj je po njegovem mnenju britanski kolega premalo prostora namenil dogajanju v Severni Afriki, Italiji in na Balkanu. "Tito je omenjen le enkrat, partizanov v tej knjigi ni, to me moti," pravi, sicer pa je bil Kershaw s spremno besedo zadovoljen, saj je izvedel marsikaj novega o jugovzhodni Evropi in Balkanu.
Biografija, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, podrobno opisuje Hitlerjevo življenje od otroških let do razvoja v agitatorja in firerja na čelu tretjega rajha ter dokončnega poraza in samomora. Prva izdaja knjige je obsegala več kot 2.000 strani, a jo je leta 2008 avtor na željo bralcev skrajšal za polovico, predvsem na račun znanstvenega aparata. Po besedah urednika slovenske izdaje Tineta Logarja bistvo ostaja - Hitlerjeva biografija, zgodbe ključnih sodelavcev in spremljevalcev, podkrepljene z dokumenti in dnevniki, vse umeščene v nemško in svetovno zgodovino.
"Nikjer drugje tako bliskih sodelavcev kot pri nas"
Kot je Pirjevec pojasnil na predstavitvi knjige in zapisal v spremni besedi, ni imel Hitler nikjer - razen na Slovaškem - "ideološko tako bliskih sodelavcev kot pri nas". V mislih je imel idejo križarske vojne proti boljševizmu, ki jo je s podporo škofa Gregorja Rožmana snoval duhovnik Janez E. Kalan. S Hitlerjem so imeli istega sovražnika, zato so mu obljubili zvestobo.
Ključno okolje takrat sovražnega Dunaja
Za razumevanje celotne zgodbe je po Pirjevčevih besedah treba poudariti tudi, da Hitler ne bi mogel biti Hitler, če ne bi bil Avstrijec. Dunaj, kjer je preživel svoja formativna leta, ni bil le kulturni center, ki so ga gradili večinoma Judje, temveč je treba spomniti tudi na tamkajšnji zatohel, sovražen, zaničevalen prostor. Tam so živeli tudi Judje iz Galicije, ki so jih označevali za "revno umazano rajo", nič bolje se ni pisalo Slovanom. To je bilo okolje, v katerem je odrastel Hitler, "ki je bil faliran človek, ne faliran študent".
Ideje, ki jih je pridobil na Dunaju, je po vrnitvi iz prve svetovne vojne utrjeval v Münchnu. Razlog za poraz je videl v domači opoziciji, v resnici naj bi jih torej premagali Judje. V času hude gospodarske krize je Hitler odgovarjal frustracijam nemškega naroda. Takšne razmere porajajo neuke demagoge, kar je po Pirjevčevih besedah najbolj nevarno. Prepričani, da gre za muho enodnevnico, ki bo zadušila socialiste in komuniste, so ga podpirali nemški kapitalisti. Tudi levica je bila kriva za vzpon Hitlerja, saj se ni znala združiti ob pravem času, situacija, ki je bila po Pirjevčevem mnenju nadvse podobna današnji.