Knjižnic in knjižničarjev tradicionalno ne obkladamo s pridevniki 'kontroverzen' ali 'senzacionalen', a Čehom letos uspeva prav to. Najprej je na natečaju za gradnjo praške Narodne knjižnice zmagal 70-letni Jan Kaplický, po mnenju mnogih najboljši sodobni češki arhitekt, ki si je zamislil ogromno vijolično in zeleno "hobotnico", ki ji sam pravi "oko nad mestom" in bo v stari mestni četrti milo rečeno izstopala. V stari knjižnici pa so medtem razstavili pravo poslastico za bibliotekarje in ljubitelje mračnih zgodb - Hudičevo biblijo.

Bolje, da je ne izgubijo
Čehi si bodo znamenitost iz začetka 13. stoletja lahko ogledali naslednje štiri mesece; oblasti so se za izposojo dolga leta dogovarjale s švedsko kraljevo knjižnico, ki kodeks hrani že od leta 1649. V švedski lasti se je rokopis znašel kot vojni plen iz 30-letne vojne; Čehi so jim morali zdaj za izposojo plačati 10,8 milijona evrov varščine.

Faustovski zaplet
Na ogled je v posebej varovani sobi, naenkrat pa si rokopis lahko ogleda največ 10 ljudi. Če verjamemo legendi, naj bi Hudičevo biblijo ustvaril češki menih, ki se je močno pregrešil. Da bi se odkupil za svoje grehe in odrešil samostan, je obljubil, da bo v eni noči ustvaril genialno delo. Ko je ugotovil, da mu to vendarle ne bo uspelo, je na pomoč poklical hudiča.

Življenjski podvig nekega meniha
Zlodejeva podoba se je tako znašla tudi v samem kodeksu, ki ima 624 strani in tehta 75 kilogramov; visok je 92 in širok 51 centimetrov in je največji srednjeveški rokopis na svetu. Najverjetneje je bila dokončana okrog leta 1229 v benediktinskem samostanu v Podlazicah. Strokovnjaki ugotavljajo, da je delo enega samega avtorja, da pa seveda ni bila napisana v eni noči, ampak v približno dvajsetih letih.

Za izdelavo pergamentnega papirja so morali menihi uporabiti kožo približno 180 oslov. V latinsko besedilo so vpletena tudi magična zaklinjaja za 'zdravljenje' epilepsije in vročice ter za druge vsakdanje težave, na primer za razkrinkanje tatu.

Ana Jurc