Delo, ki je močno odmevalo po svetu in predvsem v Italiji, se spušča v delovanje camorre, kar je ena izmed oblik italijanskega organiziranega kriminala. Saviano, rojen leta 1979, je Gomoro izdal leta 2006 pri založbi Mondadori, ni pa pričakoval, da bo izdaji sledil nenavaden razplet; od tega, da je roman postala svetovna uspešnica, pa do smrtnih groženj, ki so temu sledile, in telesnih stražarjev, ki Saviana spremljajo noč in dan.

Doslej neznana camorra
Slovenski prevod je delo prevajalca Vasje Bratine, izšel pa je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Premiki, Na predstavitvi knjige je poleg prevajalca in urednice zbirke Nele Malečkar o Gomori in italijanskem podzemlju spregovorila tudi novinarka Mojca Širok, ki je opozorila na dejstvo, da italijanski organiziran kriminal sega čez državne meje, oziroma da je camorra evropska težava, kot je večkrat poudaril sam Saviano. Po mnenju Mojce Širok delo zelo močno nagovarja italijansko občinstvo predvsem zato, ker je dobro napisano, še bolj bistveno pri tem pa je dejstvo, da se o kampanjski camorri v nasprotju s sicilijansko mafijo ni vedelo prav veliko.

Mednarodno razpredeni posli
Širokova poudarja, da predstavnikov camorre niti ni zmotilo dejstvo, da se je o njej pisalo, temveč to, da je knjiga presegla meje in opisana kriminalna združba ni bila več interpretirana zgolj kot lokalna. Pisatelj v enajstih poglavjih s številnimi informacijami opisuje posle camorre; vse od preprodaje drog, trgovanja z orožjem, prostitucije do gradbeništva. In kot pravi Širokova, knjiga razkriva mednarodno delovanje camorre, kar vsekakor pomeni, da je ta kriminalna družba tudi evropska težava, poleg tega pa so njeni posli v Evropi največkrat zakoniti. Na tovrsten preplet zakonitega in kriminalnega je opozoril tudi prevajalec Vasja Bratina, ki pravi, da je meja med zakonitim in nezakonitim v njihovem svetu zabrisana, češ da se imajo sami za poslovneže, delujoče v različnih gospodarskih panogah.

Savianovo delo je pravzaprav hibrid med leposlovjem in raziskovalnim novinarstvom, napisan v prvoosebni pripovedi, opisuje pa resnične dogodke, ki bralca vsekakor ne pustijo hladnega in pričajo o tem, kako nizko se lahko spusti človek, ki ga premami pohlep. Kot je še povedal prevajalec, se pisatelj, ki je končal študij filozofije, ni natančno zavedal, v kaj se spušča, čeprav je že pred objavo romana kot novinar sledil camorri in že tedaj prejemal številne grožnje.

Neposredno soočenje in telesni stražarji
Zdaj ko je knjiga prevedena v več kot 33 državah, ko so po njej posneli istoimenski film in ko je našla pot tudi na gledališki oder, se je življenje za Saviana spremenilo v nočno moro. V Kampanji, v Neaplju lahko s camorro sodeluješ, lahko se pretvarjaš, da je ne opaziš, lahko se tudi upreš. Najpogostejši "upor" je odhod, neposredno soočenje s klani, za katerega se je odločil Saviano, je redko in ima posledice.

Pisatelj se trenutno brez obstanka seli, brez osebnih stražarjev - trenutno ga spremljajo štirje - pa že dolgo ne gre nikamor. Kljub temu še vedno sledi delovanju camorre in jo izziva, ker bi v nasprotnem primeru (torej, če bi utihnil) "camorristi" dosegli svoj namen. Mojca Širok je njegovo stanje označila kot veliko jezo, sama pa je vedno znova osupla, ko pomisli, da je Italija ustanovna članica EU-ja in ena izmed sedmih najbolj razvitih industrijskih držav. Toda ta država tretjine svojega ozemlja nima pod oblastjo, tam vlada kriminal.