Peršak je na odprtju 23. slovenskih dnevov knjige med drugim še opozoril, da danes na trgu vzbujajo zanimanje predvsem knjige, ki so na meji ali onkraj meje trivialne književnosti. Sicer pa glede na podatke o izdanih knjigah doživlja danes knjiga neverjeten razcvet, saj se je število izdanih naslovov v zadnjih letih zelo povečalo. Po drugi strani so zgovorni podatki, da število kupcev knjig počasi, a vztrajno pada in da pada tudi število tistih, ki so prebrali vsaj eno knjigo na leto.

Ker se letošnja prireditev osredotoča na preplet literature in filma, je nekaj besed namenil tudi tej vezi. Razmislek o tem, kako obe področji sodelujeta, je po njegovih besedah pomemben in intriganten. Film lahko namreč knjigi pomaga in obudi zanimanje za kakšno klasično delo, po drugi strani pa ji lahko tudi škodi. "Marsikdo vzame film kot udobnejšo obliko komunikacije za dokončno in se knjige ne loti več," je povedal Peršak.

O besedni umetnosti, ki je "naša mati in hči"
Zbrane je nagovoril tudi predsednik organizatorja dogodka Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, ki se je osredotočil na umetnost, predvsem besedno umetnost, ki je "naša mati in hkrati hči" in "živi v knjigi, ki je živ organizem". Spomnil je na letošnjo stoletnico smrti Ivana Cankarja, ki je, kot je dejal, "izrisal naš psihološki portret za vse večne čase".

"Edina nagrada za nas, ki svoje življenje darujemo pisanju, je bralec"
Tisti, ki pišejo knjige, po njegovih besedah vedo, da so se posvetili "poklicu, ki ne daje dosti zadovoljstva, kaj šele obilnih sadov". Vendar pa je pisanje vendarle življenje, je "osebno in kolektivno ohranjanje identitete, vedenja o tem, kdo sem, kdo smo", je povedal in dodal: "Edina nagrada za nas, ki svoje življenje darujemo pisanju, je bralec, ki ga posrka naša knjiga, da pozabi, kdo je in kje je, a ko odloži knjigo, se mu svet razpre kot cvet in v njegovi notranjosti ugleda samega sebe, pozlačenega kot neutrudno nabiralko peloda."

Tudi v času, ko smo na robu digitalne dobe, za katero ne vemo, kaj nam bo prinesla, je prepričan, da knjiga ostaja naš temelj. Da določeno zanimanje za knjigo obstaja, pa drugačnim statistikam navkljub pričajo že 23. slovenski dnevi knjige. Odprtja se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Prireditev sta s plesnim nastopom popestrila plesalca tanga Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar.

O prepletu književnosti in filma
Letošnji Slovenski dnevi knjige, vseslovenski literarni festival, v ospredje postavljajo stičišča slovenske književnosti in slovenskega filma. Osrednji gost festivala bo madžarski režiser Ferenc Török. V okviru festivala bodo v Kinu Komuna in Slovenski kinoteki projekcije izbranih filmov, ki jim bodo sledili pogovori, v Atriju Pošte pa bo tudi založniški sejem. O sinergijah med filmskimi in literarnimi ustvarjalci bodo govorili na več pogovorih, četrtkova okrogla miza v Narodni galeriji pa bo namenjena razpravi o avtorskih pravicah.

Kot je povedala predsednica programskega odbora, pisateljica Gabriela Babnik, so izbrali kustose, ti pa so izbrali filme, ki so nastali po literarnih predlogah. Na ogled bodo (vsi dogodki in projekcije filmov so brezplačni) filmi Distorzija, Operacija Cartier, Slovenka, Pojdi z mano, Lahko noč, gospodična, Hudodelci, Veselica, Čefurji, raus, Panika, Sedmina, Karpopotnik, Sreča na vrvici in Tistega lepega dne.

Osrednji gost festivala bo madžarski režiser Ferenc Török, režiser večkrat nagrajenega filma 1945, ki se mu bo na pogovoru po projekciji filma pridružil tudi avtor literarne predloge Gabor T. Szanto.

Organizatorji, Društvo slovenskih pisateljev s partnerji, pripravljajo tudi pester otroški in mladinski program. Članica programskega odbora, mladinska pisateljica Janja Vidmar je med dogodki za mlade poudarila ulični performans Cankar v stripu na Čopovi ulici pred Atrijem Pošte in scenaristično delavnico, ki jo bo vodil režiser in scenarist Miha Hočevar.

23. festival bo v Ljubljani potekal do nedelje, segel pa bo tudi v druga slovenska mesta in čez mejo, v Monošter, Potrno in Trst.