Po Gantarjevih besedah je bil Toporišič eden največjih jezikoslovcev, kar zadeva deskriptivno sinhrono gramatiko slovenskega jezika, po Ahačičevem mnenju pa smo izgubili enega največjih slovničarjev.

Spoštovanje, ki je presegalo razliko v mnenjih
Toporišič je pravopis in slovnico postavil na nove temelje, je prepričan Kajetan Gantar. "Ponekod je to vzbujalo odpore, vendar so večino njegovih inovacij vzeli na znanje," je dejal klasični filolog, ki je prepričan, da je Toporišič postavil pomemben mejnik v pogledih na razvoj slovenskega knjižnega jezika.

"Čeprav sva se včasih v mnenjih razhajala in polemizirala, sem vedno spoštoval njegovo izredno erudicijo, široko poznavanje jezikov in sposobnost suverenega odzivanja na jezikovne težave," je še dejal akademik.

Temeljno delo, ki v 40 letih ni izgubilo veljave
Po Ahačičevih besedah je bilo Toporišičevo delo, zlasti njegova slovenska slovnica, prelomnega pomena že v času nastanka, leta 1976, saj je slovenščino uvrstila v vrsto jezikov s sodobnimi strukturalističnimi slovnicami, obenem pa je svoj vpliv ohranila vse do danes.

V primerjavi s predhodnimi slovnicami je njegova precej razširila in izpopolnila opis slovenščine in tako v slovenskem kontekstu predstavljala dokončen prelom s tradicionalnim jezikoslovjem na Slovenskem. Delo je prineslo tudi precej novega slovenskega jezikoslovnega izrazja, je dejal Ahačič.

Poudaril je še, da Toporišič ni zanemarjal preteklega izročila. Med drugim je poskrbel, da se je na ustrezno mesto postavilo slovničarje, kot sta bila Jernej Kopitar in Stanislav Škrabec.

Toporišič je bil po Ahačičevem mnenju zelo odločna osebnost, zato so ga nekateri občudovali, spet drugi se z njim niso strinjali, "a gledano z zgodovinske perspektive, smo izgubili enega največjih slovničarjev v zgodovini slovenščine", je poudaril.