Roman, ki ga je izdala slovenjgraška Založba Cerdonis, je avtobiografska pripoved odvetnice in pisateljice Prennerjeve o njenem šolanju. Prennerjeva je dogajanje v Brucu postavila v čas od začetka prve svetovne vojne do 30. let 20. stoletja.

Tipkopis je "čakal" skoraj 20 let
Knjižno izdajo dopolnjujeta spremni besedi Andreja Makuca, ki je besedilo jezikovno uredil in smiselno dopolnil, in Brigite Rajšter, kustosinje v Koroškem pokrajinskem muzeju. Rajšterjeva se je v spremni besedi spomnila življenja Rennerjeve, dodala pa je tudi 16 fotografij. Makuc, sicer profesor slovenskega jezika na slovenjgraški gimnaziji, je v spremni besedi pojasnil svoje posege v knjigo in opisal genezo tipkopisa. Tipkopis Bruca je že leta 1987 slovenjgraški založbi dala dramska igralka Jerca Mrzel, a "doslej ni bilo pravega vzgiba za objavo", je pojasnila Rajšterjeva.

Prennerjeva se je rodila na Fari pri Prevaljah 19. junija leta 1906. Od leta 1914 je živela v Slovenj Gradcu. V ljubljani je končala študij prava in leta 1941 promovirala kot doktor prava.

Napisala je tudi libreto
V svojih dramah, črticah, povestih in romanih je opisovala življenje kmečkih ljudi, malomeščanov in študentov. Leta 1929 je izšel njen roman Trojica, kasneje pa so izšli še povest Pohorska vigred (1931), roman Mejniki ali Kronika malega mesta (1936 - 1938) ter roman Življenje za hrbtom (1936). Napisala je tudi libreto za Švarovo opero Slovo od mladosti, kriminalni roman Neznani storilec ter dramsko delo Veliki mož, ki so ga leta 1943 postavili na oder Narodnega gledališča v Ljubljani. Ker ni spoštovala kulturnega molka, so Prennerjevo takrat izključili iz Društva slovenskih pisateljev, leta 1976 pa je bila vanj ponovno sprejeta.

Med vojno je bila dejavna
Leta 1947 so ji zaradi nepokorščine na sodišču odvzeli pravico do opravljanja odvetniškega poklica, v Odvetniško zbornico pa je bila spet sprejeta leta 1954. Prennerjeva je bila aktivna pripadnica Osvobodilne fronte, po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943 pa je reševala Slovence, ki so bili zaprti v italijanskih zaporih in taboriščih. Tudi sama je bila trikrat zaprta. Pisateljica je zbujala pozornost tudi zaradi svojega videza, saj je prevzela moško zunanjost in obnašanje. Umrla je leta 1977 v Ljubljani.

Junija bodo odprli spominsko sobo
100. letnice rojstva Prennerjeve se bodo spomnila tudi v gostilni Buček v Šmiklavžu, kjer bodo junija odprli spominsko sobo, veseloigra Vasovalci, ki jo je napisala Prennerjeva, pa bo zaživela v izvedbi tamkajšnjega kulturnega društva. Spominska razstava bo na ogled tudi v prostorih prevaljske občine.