Žekš je ob predaji zbirke knjižnici predstavil Janeza Vajkarda Valvasorja kot enega največjih učenjakov njegovega časa v Evropi. V nagovoru je navzočim predstavil pomen knjige za slovensko kulturo in za slovenstvo nasploh. "Slovenci smo preživeli s knjigo, kulturo in šolstvom. Knjiga je bila naše največje orožje, saj smo več kot 400 let pred lastno državo že imeli slovenski prevod Biblije," je povedal.

Spregovoril je tudi o Ljubljani, svetovni prestolnici knjige 2010: "Knjige so vsepovsod, so na dosegu roke vsakemu, ki to želi. Pisana beseda je bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti." Spomnil je še, da se je Slovenija odločila zbirko podariti velikim knjižnicam po svetu, saj želi ljudem približati bogastvo slovenstva, ki ga ohranja knjiga. Predaje zbirke so se v Melbournu udeležili tudi minister za umetnost države Viktorija Peter Batchelor, predsednik knjižnega odbora v Viktoriji John Cain, direktorica knjižnice Anne-Marie Schwirtlich in številni diplomatski predstavniki.

Znanstvenokritična grafična zbirka gre po svetu
V Melbournu bo zbirka v obliki multimedijske predstavitve dosegljiva tudi širšemu krogu obiskovalcev, saj se bo redno predvajala ob glavnem vhodu v knjižnico. Poleg tega so uredili spletno stran, ki je namenjena predstavitvi Valvasorja in njegovega dela. Zbirka je že tudi na Dunaju in na Kitajskem, kjer je trenutno na ogled v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo v Šanghaju. Marca letos jo je slovenski predsednik Danilo Türk podaril tudi organizaciji Royal Society, saj je Valvasor leta 1687 postal član prestižnega kraljevega društva Royal Society of London, najstarejše znanstvene organizacije na svetu.

Iconotheca Valvasoriana je faksimilirana, znanstvenokritično obdelana grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693), polihistorja dežele Kranjske. Zbirka 17 zvezkov s 7.752 grafičnimi listi in risbami evropskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja je nastala na podlagi prizadevanj dr. Lojzeta Gostiše. Leta 2008 jo je izdala Fundacija Janez Vajkard Valvasor, ki deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Veliki polihistor druge polovice 17. stoletja
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je imel na svojem gradu Bogenšperku izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z različnih področij, vsemogočih redkosti in starin, tiskarsko delavnico ter zbirko grafik in risb.

Po izidu Slave vojvodine Kranjske je zaradi obsežnega finančnega vložka obubožal; prodati je moral vse svoje imetje - gradove Bogenšperk, Črni potok in Lichtenberg ter rojstno hišo v Ljubljani. Na koncu sta mu ostali knjižnica z 2.534 naslovi in grafična zbirka. Ponudil jo je kranjskim deželnim stanovom v odkup, a ti niso pokazali nikakršnega zanimanja. Na koncu je celotno knjižnico odkupil zagrebški škof Ignacij Aleksander Mikulić. Dozdajšnja prizadevanja, da bi zbirka prišla v Slovenijo, so se izjalovila - so se pa odločili narediti znanstveni ponatis celotnega dela.