Seveda le v obliki faksimila. V Slovenski filharmoniji so namreč nocoj predstavili faksimile Valvasorjeve grafične zbirke, ki jo je skupaj s knjižnico, potem ko je ostal brez večine svojega premoženja, kranjski plemič in polihistor v odkup najprej ponudil kranjskim deželnim glavarjem, nato pa je zaradi njihove nezainteresiranosti novi lastnik postal zagrebški škof A. I. Mikulić. Faksimilni natis grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana je v imenu Valvasorjeve fundacije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil Lojze Gostiša.

Pred nekaj leti je začela Valvasorjevo grafično dediščino znova zbirati Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja in tako lahko danes spet prelistamo vseh 17. albumov. Pravzaprav je Valvasor več kot 7.000 grafik zbral v 18. albumih, a se je eden v 19. stoletju izgubil in tako danes 18. zvezek predstavlja kazalo in študijo celotne grafične zbirke.

Z Michelangelovo Poslednjo sodbo
Svojo bogato zbirko je Valvasor bogatil z nakupi grafik po Evropi. Med najbolj zanimivimi velja omeniti Michelangelovo Poslednjo sodbo, ki je v njegovem času sodila med tiste najpriljubljenejše grafike. Sicer pa so ga zanimala predvsem znanstvena dela, zato je mogoče v zbirki, po besedah člana uredniškega odbora Jureta Mikuža, najti avtorje, ki so postavljali velike sisteme vesoljstva in narave.

Bankrot člana angleške kraljeve družbe
Avtor znamenite Slave vojvodine kranjske (1689) je bil v prodajo svojega premoženja prisiljen potem, ko so njegove finančne zmožnosti presegli stroški zbirateljske, znanstvene in publicistične dejavnosti, prav tako pa obveznosti iz delno neporavnane kupnine za posestva. V okviru knjižnice in grafične zbirke, ki jih je prodal Mijuliću, so v zagrebško nadškofijo odšle grafike, skicna knjiga za topografijo Kranjske, skicna knjiga za topografijo Koroške in zbirka poskusnih odtisov za Slavo vojvodine Kranjske. Sicer pa je prodal tudi posestvo Črni potok, znameniti Bogenšperk, kjer je imel svojo grafično delavnico, zbirko kuriozitet in knjižnico, Lichtenberg in hišo v Ljubljani. Iz tistega, kar mu je ostalo, je kupil hišo na Krškem, kjer je kmalu tudi umrl.

Vse grafične liste, ki tvorijo faksimile, je moralo odobriti hrvaško ministrstvo za kulturo, v Slovenijo pa so pripotovali s spremstvom.

Projekt, ki velja za življenjsko delo
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj, glavni mecen projekta Darko Horvat iz Aktive ter Vladimir Magić iz Zagrebške nadškofijske Biblioteke Metropolitani so se strinjali, da brez Gostiše takega dosežka ne bi bilo. Po Magićevih besedah bi lahko Gostiša pripravo faksimiliranega natisa Valvasorjeve Iconothece Valvasoriane imel za svoje življenjsko delo, saj bo ta podvig Valvasorjevo delo približal znanstvenikom in strokovnjakom.

Pri pripravi faksimila so sodelovali tako slovenski kot hrvaški umetnostni zgodovinarji. Drugi strokovnjaki pa so poskrbeli, da so posamezni listi in serije natančno znanstveno-kritično obdelani, je povedal Gostiša in svoj govor sklenil s Horacijevo mislijo: 'Življenje ni dalo smrtnikom ničesar brez velikega truda' in dodal: "Tudi nam ne."
M. K.