Javna agencija za knjigo je stara tri leta. 'Januarja 2009 smo razmišljali, da delo začenjamo v času ekonomske krize in da se bodo sčasoma razmere izboljšale. Ob tretji obletnici ugotavljamo, da kriza šele zdaj zares prihaja,' je v imenu JAK-a zapisal Slavko Pregl. Foto: Bobo
Javna agencija za knjigo je stara tri leta. 'Januarja 2009 smo razmišljali, da delo začenjamo v času ekonomske krize in da se bodo sčasoma razmere izboljšale. Ob tretji obletnici ugotavljamo, da kriza šele zdaj zares prihaja,' je v imenu JAK-a zapisal Slavko Pregl. Foto: Bobo
Na ministrstvu tudi menijo, da je JAK v času svojega delovanja sicer korektno izvajal naloge, zapisane v zakonu, vendar pa novih, sistemskih rešitev, razvojnih konceptov ni razvil. Nadgradil je le naloge na področju mednarodnega sodelovanja in promocije avtorjev, saj je lahko sam organiziral sodelovanje na sejmih, kar na ministrstvu za kulturo ni bilo mogoče. Foto: EPA

Na agenciji ne želijo več izgubljati besed o tem, "da je področje slovenske knjige v rebalansu in interventnem zakonu najbolj na udaru; kulturni programi JAK naj bi v letu 2012 dobili 25 odstotkov manj denarja, za stroške poslovanja pa naj bi agencija prejela 45 odstotkov manj denarja kot v letu 2011," je v sporočilu, objavljenem na spletni strani JAK-a, zapisal Pregl.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Pregl očita, da ves čas pozablja, da je JAK prevzel tudi naloge sofinanciranja celotnega slovenskega znanstvenega tiska. Sredstev za plače zaposlenih in za stroške delovanja, kot zahteva ministrstvo, pa JAK na trgu ali na evropskih razpisih ne more pridobivati, saj tega ne počne nobena primerljiva agencija v Evropi, meni Pregl.

Na pisanje ministrstva v torkovem sporočilu za javnost o porabi sredstev za sodelovanje na mednarodnih sejmih Pregl odgovarja, da je ministrstvo za kulturo leta 2008 po predhodnem razpisu res namenilo Gospodarski zbornici Slovenije in Študentski založbi 141.000 evrov za sejme v Bologni, Frankfurtu in Leipzigu, vendar pa so pogodbe omogočale največ 70-odstotno financiranje, tako da so celotni stroški presegli 200.000 evrov. Ob tem je poudaril, da JAK zdaj tri sejme izvede sam za 80.000 evrov in tako prijaviteljem prihrani 120.000 evrov.

Da ni novih razvojnih konceptov?
Na očitek, da JAK ni razvil novih, sistemskih rešitev in razvojnih konceptov, pa Pregl odgovarja, da razvijajo koncept gospodarske družbe, ki bi se ukvarjala s skupno nabavo knjig za slovenske knjižnice ter ob tem oblikovala skladiščno-distribucijsko središče, digitalni portal "knjige na trgu" in zasnovala skladišče digitalnih knjig. Poleg tega so razvili koncept enotnega digitalnega portala za znanstvene in literarne revije, ki bi olajšal delo uredništvom, povečal dostopnost in branost revij ter kmalu močno znižal stroške tiska in distribucije.

Meč, ki jim nenehno visi nad glavo
Pregl je ob tem izrazil še obžalovanje, da na JAK-u od novembra 2011 delajo pod skrajno neprijetnim psihološkim pritiskom ukinjanja ali bistvenega zmanjševanja sredstev za programe in delo, ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa očita, da največ netočnosti in zavajanj v povezavi z delovanjem agencije prihaja prav od tam, namesto da bi bilo ministrstvo za JAK eno osrednjih mest sooblikovanja načrtov za razvoj področja knjige v času ekonomske krize.