Pogovor je po Preglovih besedah potekal v prijetnem, korektnem duhu, čeprav se v številnih stvareh niso strinjali. Odločitev še ni sprejeta, pojasnjuje. Ob koncu srečanja pa so se dogovorili, da se še sestanejo in se naprej pogovarjajo. O vsebini se niso veliko pogovarjali. "Normalno se mi zdi, da ni naloga ministra, da se poglablja v podrobnosti dela agencije, njegovi sodelavci pa bi lahko bolje poznali področja dela agencije," pravi direktor javne agencije za knjigo.
Turk je po izmenjavi mnenj o prihodnosti javne agencije za knjigo Pregla vprašal, kako razmišlja o prihodnosti. Pregl mu je odvrnil, da "v tem hipu še nič, saj ministrstvo ni predstavilo svoje vizije dela".

"Najprej bi se morali zmeniti med seboj, ne prek medijev"
Udeleženci srečanja so se strinjali, da je vsebina dela agencije zelo pomembna. "Verjetno pa se bomo razhajali o formi, ali naj agencija ostane, za kar jaz absolutno sem, ali naj se jo kam pripoji," pravi Pregl, ki se mu zdi sicer zelo pomembno, da se o tem ne pregovarjajo prek medijev, dokler se neposredno ne dogovorijo sami. "Kakšen bo rezultat, se mi zdi bolj odvisno od tistega, ki ima v rokah škarje in platno, in manj od tistega, ki dela," še razmišlja Slavko Pregl.
Predstavniki filmskega centra pripravljeni na dialog
Da iščejo argumente tudi, zakaj bi javna agencija za knjigo ostala, je že v sredo po srečanju povedal minister, ki se namerava v prihodnjih dneh sestati še s predstavniki Slovenskega filmskega centra. Predsednik Društva filmskih producentov Slovenije Danijel Hočevar pravi, da so pripravljeni na dialog z novim ministrstvom in na še bolj poglobljeno analizo stanja. Predstavniki slovenskih filmskih organizacij so tako pripravili argumente proti ukinitvi Slovenskega filmskega centra in za nadaljevanje njegovega avtonomnega in strokovnega dela.
Hočevar med drugim poudarja, da je SFC avtonomna in strokovna institucija z zgolj osmimi zaposlenimi, ki nadaljujejo in nadgrajujejo delo Slovenskega filmskega sklada. Ta je bil prva neodvisna filmska institucija v 'novi Evropi' in je ob ustanovitvi leta 1994 številnim državam, ki Slovenijo zdaj pri razvoju filmskega področja prehitevajo, takrat predstavljal vzor.
Ministrstvo se je filmski dejavnosti pred leti že 'odreklo' z razlogom
Filmsko področje je pod ministrstvo že sodilo in, kot je pojasnil prvi predsednik filmskega sklada Tone Frelih, je bilo v tistih treh letih in pol zaznamovano s skromnim sofinanciranjem ter specifikami filmskega področja, ki so presegale domeno ministrstva. "Zato ni presenetljivo, da se je ministrstvo za kulturo takrat z veseljem odreklo tej dejavnosti in jo s pomočjo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev naredilo za samostojno prek javnega sklada," je spomnil Frelih.
Poleg zavoda Viba je SFC edini in osrednji zunajvladni subjekt, ki slovenskemu filmu zagotavlja financiranje, promocijo, mednarodne povezave, kontinuiteto dela, skrbi za filmsko izobraževanje in dediščino. Agencija pa je le njegova ustanovna oblika, so zapisali v izjavi pri DSFU-ju, Društvu slovenskih režiserjev, Društvu filmskih producentov Slovenije, Združenju filmskih snemalcev Slovenije in Združenju dramskih umetnikov Slovenije.
Neposredno financiranje iz ministrstva je preživeto
"Izbiranje in oblikovanje filmskih programov neposredno pod okriljem resornih državnih organov je preživeto in nehigienično, ker omogoča neposreden politični vpliv in ovira fleksibilno naravo filmske produkcije," je kot drugi argument skupne izjave za avtonomijo in ohranitev SFC-ja navedel igralec Boris Cavazza. V Evropi le nekaj držav (Litva, Ciper, Turčija in Italija) neposredno financira filmske dejavnosti prek ministrstva, pristojnega za kulturo, še dodaja.
Slovenski neodvisni filmski producenti so zgolj v zadnjih dveh letih s sodelovanjem in ob sofinanciranju SFC-ja pridobili sredstva iz agenciji sorodnih institucij na Irskem, Švedskem, Finskem, Nemčiji, Italiji, Madžarski, Češki, Hrvaški, BiH-u, Srbiji, Makedoniji in Bolgariji. Prepričani so, da bo brez tega sodelovanja Slovenija izrinjena iz koprodukcijskih krogov in ne bo mogla izkoristiti niti svoje kotizacije, ki jo plačuje v evropski sklad Euroimages.
Predstavniki filmskih društev so pripravljeni z Žigo Turkom, ki so ga že povabili na srečanje, narediti še bolj poglobljeno analizo stanja, kot je bila povzeta v tokratni argumentaciji. Prav v odsotnosti dialoga s civilno in strokovno javnostjo o odločitvah, ki jih zadevajo, vidi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič osnovno težavo vladne koalicije, zato je temeljno vprašanje, kakšno držo bo zavzela politika do filmskega področja in obratno.