Povpraševanje po mangah s starejšimi protagonisti narašča premo sorazmerno s staranjem prebivalstva. 27,7 odstotka Japoncev je starejših od 65 let (še pred desetimi leti je bil ta odstotek 21,5). Novi podžanr stripa je zanimiv za različne generacije – upokojenci iščejo like, s katerimi se lahko identificirajo, mlajši, ki so priča staranju populacije, pa izražajo vse večjo zaskrbljenost v povezavi s svojo lastno prihodnostjo.

"Pojavljajo se drugačne družbene težave in skrbi kot v okolju, kjer družba temelji na mlajših ljudeh," opozarja Kaoru Endo, profesor sociologije na univerzi Gakushuin v Tokiu. "Tako bralci kot avtorji si želijo mang, ki odražajo starajočo se populacijo."

Mange (v slovenščini jih prinaša revija MAGnet) bi bilo neumno odpisati kot nepomemben konjiček: industrija je samo v letu 2017 ustvarila 430 milijard jenov zaslužka (3,28 milijard evrov). V japonskem vsakdanu so vseprisotne – pojavljajo se povsod, od natrpanih postaj podzemne železnice do kavarn in čakalnic v zdravniških ordinacijah.

Ne obstaja sicer še noben podatek, kolikšen del mang je posvečen starejšim likom, a vsem, ki to področje spremljajo, se zdi očitno, da ponudba narašča. Med enajstimi najbolj branimi mangami s starejšimi protagonisti je kar osem takih, ki so začele izhajati po letu 2014; tri so take, ki so se pojavile lani ali letos.

"Generacija ljudi, starejših od šestdeset, mange bere že od mladih let; v njihovem otroštvu so postale širše sprejemljive," je pojasnil Endo.

O osemdesetletnici, ki je splezala skozi okno ...
Juki Ozava, ki ilustrira mango Sanju Mariko o 80-letni vdovi, ki pobegne skozi okno svojega bučnega družinskega doma, da bi lahko v samoti pisala in uživala v tišini, je prepričana, da je velik dejavnik za bralce tudi eskapizem. "Ko spremljaš vesti o staranju populacije, gre vedno za zelo resne, mračne teme. Ljudem vse to vzbuja tesnobo. Ogromno ljudi je tudi samskih in se verjetno nikoli ne bodo poročili. Kadar se počutijo turobno, berejo o Mariko in se ob tem počutijo, kot da obstaja žarek svetlobe."

Seniorji kot "čudaška" vrsta
Odkar so mange pred približno 50 leti postale priljubljene med širšo populacijo, so načele že bolj ali manj vse mogoče teme. Nekatere so tematizirale celo potres in cunami leta 2011, vključno s katastrofo v Fukušimi. Liki starejših ljudi pa so bili ves ta čas odrinjeni na rob: ljubeče babice, starčki, ki potrebujejo nego, modreci ... Kadar so bili starejši ljudje v glavni vlogi, nikoli niso bili "običajni" ljudje - v devetdesetih je na primer izhajal strip o postaranem težkometalskem bendu.

"Seniorji so obstajali, a vedno je bil z njimi povezan element presenečenja. 'Že res, da je starec, a je zelo pameten, nekakšen čudaški superjunak'," je pojasnil Natsuki Nagata, asistent sociologije na univerzi Hjogo v Kobeju. "Obravnavali so jih, kot da so neka druga vrsta."

Novejši primeri iz žanra imajo malo bolj humanističen, topel pristop. Metamorphoze no Engawa (Metamorfoza na verandi) je denimo zgodba o sedemdesetletni vdovi in piflarski najstnici, med katerima se prijateljstvo splete okrog homoerotičnih mang, srečanj ljubiteljev stripov in pošiljanja SMS-ov. Avtorica, 36-letna Kaori Tsurutani, ideje črpa iz svojih spominov na pokojno babico. "Liki so zdaj napisani tako, da so bližje resničnemu življenju kot nekoč."

Prek fantastičnih pravljic do resnih težav
Nekatere mange imajo malce drugačen pristop: bralce pritegnejo s popolnoma fantazijskimi zgodbami, a se znotraj tega dotikajo pogosto resne teme staranja populacije. V enem od stripov bralci spremljajo zgodbo para v sedemdesetih, ki postaneta starša, v drugem pa usodo stare gospe in najstnice, ki nekako zamenjata telesi.

"Prav gotovo obstaja ogromno perečih družbenih težav, ki zadevajo starejše," se zaveda Juki Ozava; njena junakinja Mariko je sicer čilega zdravja in ima reden prihodek, kar je celo v tem narodu vitalnih seniorjev redko. "Ampak če bi pisala samo o težavah, se bodo bralci ukvarjali samo s krizo v družbi, kar je rahlo deprimirajoče."

Ilustrator Kenši Hirokane mango Kosaku Shima izdaja že od leta 1983: gre za zgodbo o poslovnežu, ki se od navadnega uradnika povzpne do položaja direktorja podjetja z elektroniko. V letih izhajanja stripa se je protagonist ves čas bolj ali manj realistično staral.

Zakaj se starejši ne bi zaljubljali?
Prav Hirokane je leta 1995 zasnoval tudi mango Kot zvezdna utrinka v somraku, eno od prvih s starejšimi protagonisti. V pripovedi o življenju in ljubezenskih težavah starostnikov je bilo tudi nekaj vročih prizorov spolnosti. "Hotel sem pisati o običajnih moških in ženskah, ki imajo običajna ljubezenska življenja," je o svoji seriji povedal 71-letni Hirokane. "Bralci bi radi teme, ki so jim blizu."

Manga Kot zvezdna utrinka v somraku ima že 58 številk. "Ko se ljudje starajo, počasi izgubljajo svoje sanje in upe in mislijo, da glede tega ne morejo ukreniti ničesar. Pa to sploh ni res – še vedno se lahko zaljubiš, še vedno lahko počneš ogromno stvari."

Povpraševanje samo še raste
Rikija Kurimata, prodajalec knjig v eni največjih knjigarniških verig Tsutaya, na lastne oči vidi, da so med ljubitelji mang predstavniki vseh generacij in obeh spolov. V zadnjem času ga pogosto prosijo, naj jim priporoči "kako dobro mango o starejših", pove. "Ta trend se ne bo samo obdržal, ampak bo tudi še zrasel. Ponudba še ne dosega povpraševanja. Trenutno v knjigarnah še nimamo posebnega oddelka za ta žanr, ampak če bo šlo tako naprej, ga bomo ustvarili."

Mango o Sanju Mariko je od prve številke leta 2016 kupilo že pol milijona bralcev (bodisi v papirnati ali digitalni obliki). Prva številka je samo od letošnjega maja doživela pet ponatisov. 66-letna bralka Atsuko Ito pravi, da ji je pri zgodbi všeč, da ponazarja življenjske vzpone in padce. "Občutek imaš, kot da je v stripu narisano življenje samo, z vsem, kar smo vsi doživeli, in nekaterimi izkušnjami, ki jih nismo. To v meni vzbuja empatijo, in ko se junakinja za kaj odloči, se mi zdi, da sem tega zmožna tudi sama - to mi vliva pogum v vsakodnevnem življenju."

V samem srcu nenadnega uspeha tega žanra je njegov občutek za humanost, je prepričan Kaoru Endo. "Mange nam pokažejo, da smo pod površjem vsi enaki – mlade učijo, da se jim ni treba bati starih ljudi ali staranja. Vsi imamo enaka čustva, ne glede na leta."