Več kot dvajset let star strip manga, ki človeštvo svari pred nevarnostmi jedrske energije, je, odkar je bil malo po katastrofi v reaktorjih Fukušime objavljen na spletu, dobil na tisoče novih bralcev. Srhljivo prerokbo je na papir prelila Rjoko Jamagiši; njena manga Faeton je leta 1988 nastala pod vtisom katastrofe v Černobilu dve leti predtem.

Človeštvo kot vihravi Heliosov sin
Naslov ni naključje: Faeton je bil v grški mitologiji ošabni, nepremišljeni sin boga Helija, ki je s svojim neodgovornim obnašanjem skoraj povzročil uničenje Zemlje. Ko je vozil očetov sončni voz in so mu konji ušli z vajeti, je moral Zevs situacijo rešiti tako, da je mladeniča pokončal s strelo. Alegorija je jasna: manga prikaže človeštvo kot nadute mulce, ki mislijo, da lahko nadzorujejo jedrsko energijo, obenem pa razloži, kako jedrska energija nastaja, kje stojijo najpomembnejši japonski reaktorji in kakšne posledice bi za deželo imela nesreča.

Potem ko se je marca začelo ugibati o razsežnosti nesreče v Fukušimi, je napol pozabljeni strip naenkrat postal vroča tematika, zato ga je založba Ushio na avtoričino pobudo objavila na spletu. 70.000 izvodov črno-bele knjižice, kolikor so jih prodali ob izidu, se ne more primerjati z njenim zdajšnjim dometom: 200.000 klikov na spletu (in številka še vedno bliskovito narašča).

Scenarij, na katerega se ne moreš zares pripraviti
In čeprav je Jamagišijeva sama svarila pred jedrsko katastrofo, pravi, da je bila tudi sama šokirana, ko se je res zgodila. Odzvala se je tako kot verjetno večina Japoncev: "Čeprav sem vedela, da se to lahko zgodi, nisem zares računala na to, da se bo. Ko sem izvedela, kaj se dogaja, me je zagrabila panika," je povedala za španski El Pais.

Leta 1947 rojena striparka ima sicer tudi strategijo za japonsko energetsko politiko: "Jedrske reaktorje bi morali zapreti in jih postopoma nadomestiti s sončno, hidravlično in geotermično energijo."