Filozof Vinko Ošlak ne odobrava iskanja jezika miru. Foto:
Filozof Vinko Ošlak ne odobrava iskanja jezika miru. Foto:
Lahko književnost odpre vrata miru na svetu?

Udeleženci so se pogovarjali o temi jezik miru - literatura kot lingua franca, o njej pa so imeli različne asociacije; med drugim so opozorili na nujnost prevajanja, učenje tujih jezikov in opise posameznih političnih nesoglasij. Iskanje jezika miru pa ni smiselno, je dejal filozof Vinko Ošlak, saj ga je tako kot politiko ali ekonomijo miru nemogoče najti. Okrogla miza je bila zadnja od treh na mednarodnem kongresu PEN-a, ki bo še do 21. junija potekal na Bledu.

"Jezik je tak, kakršnega ga naredimo sami"
Razprave so potekale pod vodstvom Vena Tauferja, zasedba na njej pa je bila najbolj številčna od vseh treh. Avtor uvodnega referata je bil Kjell Olaf Jensen iz Norveške, ki meni, da je jezik tak, kakršnega ga naredimo sami. Sam po sebi jezik ne more biti sinonim za mir, odvisen je od uporabnikov. Hrvaški literarni teoretik Zdenko Lesić vidi kot način, s katerim lahko književnost prinaša mir, razumevanje tujih svetov. Te namreč spoznavamo prav z dobro književnostjo, ki lahko tako doprinese k miru v svetu.

Kraj, kjer duša vedno najde zavetje
Književnost pa je lahko tudi osvobajajoča, je spomnil novinar in pesnik Moleke Mo-Nije, ki je bil zaprt zaradi pisanja o kamerunskem korupcisjkem škandalu. Prav zato ni dvoma o tem, ali je literatura jezik miru. Je pa tudi kraj, kjer lahko človeška duša vedno najde svoje zavetje.

S književnostjo do svetovnega miru?
Udeleženci okrogle mize so se ukvarjali tudi z vprašanjem, ali je mogoče prek književnosti zbližati svetovnonazorske razlike. Do skupnega odgovora niso prišli, saj je del sodelujočih prepričan v mirovniške razsežnosti književnosti, medtem ko jim drugi naprotujejo, da je jezik preabstraktna kategorija, da bi lahko z njo neposredno reševali svet.