Čeprav je današnji svet vedno hitrejši, komunikacija vedno hitrejša, zato nič manj ne potrebujemo trenutka miru, trenutka sprostitve ob knjigi, trenutka, da se ustavimo v tej morda preveliki tekmi, ki poteka danes ves čas v tem svetu.
Miheličeva je bila predsednica slovenskega in podpredsednica mednarodnega centra PEN, katerega svetovni kongres prav v teh dneh poteka na Bledu. Udeležence kongresa je včeraj sprejel tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki je poudaril predvsem pomen PEN-a v delih sveta, kjer je pravica do svobodnega izražanja omejena.
Pisateljica, dramatičarka in prevajalka
Mira Mihelič je svoj prvi roman Obraz v Zrcalu izdala leta 1941, kot v njenih kasnejših delih pa tudi v tem prevladujejo poteze socialnega realizma, prepletene z značilnostmi ženskega romana. V njeni bibliografiji tako najdemo romane April, Hiša večera, Otok in struga, Mavrica nad mestom, Igra v vetru, Stolpnica osamelih žensk, Ogenj in pepel, Vrnite se, sinovi, Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev. Miheličeva se je uveljavila tudi kot prevajalka del, med katerimi so Človeške vezi, Sestra Carrie, Dinastija smrti, Robinson Crusoe in Od tod do večnosti, dramatičarka (Dolgega dne potovanje v noč, Pridi, mili moj Ariel) in avtorica del za otroke (Puhek).
Več o življenju pisateljice, katere delo so prej priznali tuji kot slovenski književniki, si je mogoče prebrati v avtobiografskem romanu Ure mojih dni, izdanem leta 1985, ko je pisateljica tudi umrla.
Čeprav je današnji svet vedno hitrejši, komunikacija vedno hitrejša, zato nič manj ne potrebujemo trenutka miru, trenutka sprostitve ob knjigi, trenutka, da se ustavimo v tej morda preveliki tekmi, ki poteka danes ves čas v tem svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje