Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade zapisala, da je zbirka Noč je abstraktnejša kot n obenem komunikativna, eruditska, drzna, eksperimentalna in angažirana. Žirija jo je med drugim nagradila, "ker se je v njej avtor s kombinacijo pesniškega in logično razpravljalnega diskurza odločil brezkompromisno razgraditi, preizprašati ter na novo oblikovati pomen in vrednost najrazličnejših pojavov, ki bistveno zadevajo sodobnega človeka".

Komelj je za STA povedal, da je utemeljitev zelo navdušeno napisana in delo na neki način poveličuje, a je to seveda pogled bralca. Pojasnil je, da so v zbirki zagotovo prisotne omenjene aspiracije, in dodaja, da vključuje težnjo k sublimnemu. Kot avtor sicer o zbirki težko sodi, je pa zanj ena najljubših.

Labirintsko tavanje v času
Opozoril bi rad, da ima nagrajena zbirka labirintsko strukturo in skuša pravzaprav problematizirati linearno progresijo v času: "Skuša se soočati z nekim konkretnim trenutkom skozi različne čase. Tudi njen moto je po Emilu Benvenistu: Vse je v času, razen časa samega." A ta moto ni ključ za branje dela.

Komelja pri pisanju zanima, kako vzdržati notranja nasprotja, protislovja ali celo nekonsistenco in na tej podlagi izoblikovati stališče. Zbirka Noč je abstraktnejša kot n mu je ljuba tudi, ker ima svoj svet z vsemi protislovji: "Ni neka preprosta izjava, ampak je tak mali labirint."

O vlogi poezije v svetu
Komelj je v uvodu k zbirki esejev Nujnost poezije, ki je prejela Rožančevo nagrado, zapisal, da "nujnost poezije" ni v tem, da ji je treba priznati neko vlogo v svetu, ampak v tem, da je treba svet v temeljih spremeniti.

Na vprašanje, ali je ta misel vplivala tudi na nagrajeno zbirko, je Komelj pojasnil, da je smisel poezije v tem, da drugače postavlja te temelje: "Ko poezija govori o svetu, ne govori deskriptivno, ampak se skuša dotikati tudi tistih fantazmatskih mehanizmov, na katerih je svet zgrajen. Skuša postaviti pod vprašaj, ali drugače utemeljiti, neko temeljno razmerje do simbolnega."

Do zdaj je Komelj za svoja dela prejel že nagrado Prešernovega sklada, Veronikino nagrado, Župančičevo nagrado, že omenjeno Rožančevo nagrado, letošnja Jenkova pa je njegova druga. Prvo si je leta 2006 delil z Josipom Ostijem. Tedaj je žirijo prepričal z zbirko Hipodrom.

Lani je Anja Golob denar zavrnila
Jenkova nagrada bo letos zgolj simbolična, bo pa vključevala literarno turnejo nagrajenca po Sloveniji. Komelja je ob lanski podelitvi nagrade najbolj motilo, da se je suverena gesta zavrnitve denarnega dela nagrade, kar je storila dobitnica Anja Golob, v javnosti interpretirala v popolnoma podtikajoče namene in da teh zadev v Sloveniji ni mogoče ločiti.

Komelju je prejem druge Jenkove nagrade v čast, še posebej zato, ker se imenuje po Simonu Jenku, pesniku, ki mu je zelo ljub: "Mogoče je prvi slovenski pesnik, ki v svojih najboljših delih izpostavi neantropocentrično perspektivo, obenem pa zelo duhovit človek. Lani je bilo okoli nagrade precej zdrah v medijih. Če preberemo nekatere Jenkove pesmi, bi morda v njih našli komentarje na vse to."

Pesniško popoldne v Podreči
Jenkovo nagrado so lavreatu izročili danes na slovesnosti v Podreči. Pred razglasitvijo zmagovalca sta poleg Komelja pred Jenkovim spomenikom svojo poezijo prebirala še dva nominiranca - Milan Kleč in Jan Krmelj. Za nagrado sta se letos s svojima zbirkama potegovala še Milan Jesih in Jana Putrle Srdić. Podelitev je minila v znamenju 180-letnice Jenkovega rojstva, ki jo bomo zaznamovali 27. oktobra.