V drugem izdanem delu, Faces: Zgodovina obraza, pa se je Hans Belting posvetil upodobitvam obraza.

Rdeča knjiga Carla Gustava Junga je po besedah urednika zbirke Koda Aleša Štegra ena najbolj slavljenih "javnih skrivnosti znotraj psihoanalize 20. stoletja". Jung je razvil tehniko aktivne imaginacije, s katero je med letoma 1915 in 1930 pri sebi spremljal tok nezavednega in se vanj poglabljal, ga analiziral, zapisoval v črne knjige in tudi upodabljal v obliki mandal. Na koncu je zapiske prepisal v veliko, v usnje vezano rdečo knjigo. Od tod tudi naslov.

V koraku z Evropo
Čeprav veljajo omenjeni zapisi za temelj Jungova dela, Rdeča knjiga ni izšla vse do leta 2009. Urednik Sonu Shamdasani ji je posvetil več kot deset let življenja. Prva faksimilirana izdaja poleg besedil obsega tudi več Jungovih risb. Slovenska izdaja, ki je relativno hitro sledila izidu faksimila, je objavljena v drugi od Jungovega instituta dopustni različici. Poudarek je na besedilu, na koncu pa je dodanih nekaj mandal. Šteger je dejal, da bi bil faksimile za slovenski trg predrag, pri Beletrini pa so želeli, da bi bila knjiga dostopna širšemu bralstvu.

Pravzaprav to ni knjiga v pravem pomenu, niti ne gre za znanstveno delo Junga, temveč nekakšen dnevnik, ki ga je psihoanalitik pisal zgolj zase in ni pustil, da bi še v času njegovega življenja prišel v javnost. Tudi zato je bila Rdeča knjiga skoraj pol stoletja le nekakšen mit, ki je ležal zaprt v sefu švicarske banke.

Pet prevajalcev za eno knjigo
Slovenski prevod podpisuje pet prevajalcev. Med njimi je tudi Borut Škodlar, ki priznava, da je bilo samo prevajanje dela velik izziv in je zahtevalo veliko usklajevanja. Delo je po njegovem mnenju pomembno tudi zato, ker razkriva izhodišča vsega, kar je Jung pozneje naredil, hkrati pa ga predstavlja kot pomembnega, samosvojega misleca, ki ga mnogi še danes poznajo predvsem v navezavi s Sigmundom Freudom.

Sledi še cikel predavanj o Jungu
Jungovski psihoanalitik Tine Papič dodaja, da Rdeča knjiga odpira tudi vprašanje, koliko je vsak posameznik produkt svojega časa, v smislu soočanja s kolektivnim nezavednim. Ob izidu slovenskega prevoda bo v Cankarjevem domu od oktobra potekal cikel predavanj, posvečen Jungu.

O obrazih, maskah in enigmi upodobitve
Zbirka Koda je bogatejša še za delo Faces: Zgodovina obraza Hansa Beltinga, ki ga slovenski bralci že poznajo po delih Slika in njeno občinstvo v srednjem veku ter Antropologija podobe. V delu Faces je Belting v ospredje postavil zgodovino upodobitve obraza. Šteger je dodal, da je obraz pomemben zato, ker predstavlja človeka, hkrati pa vselej skriva dvom, ali gre za t. i. pravi obraz neke osebe ali zgolj za masko. Belting je zgodovino upodabljanja obraza začel s kamenodobnimi maskami in zaključil z maskami, s katerimi ljudi danes bombardirajo množični mediji.

Kateri obraz je pravi obraz?
Urednica revije Likovne besede ter slikarka in grafičarka Mojca Zlokarnik je prepričana, da je delo zelo aktualno tako za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z vizualnim upodabljanjem, kot za širšo intelektualno bralstvo. Knjiga nagovarja s temami, kot sta sebstvo, bistvo, in spregovori o maskah, s katerimi se ljudje pojavljajo v javnosti, kar je v današnjem času razmaha družabnih omrežij, fotografije in filma še posebej aktualno. Knjiga vključuje tudi bogato slikovno gradivo.