Šolski in mladinski knjižničarji so se seznanili z izbranima knjigama, ki sta izšli v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo za novo šolsko leto.

Delo Reformatorji v stripu podpisuje Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral ga je Jaka Vukotič, strokovno oporo pa jima je zagotavljal dr. Kozma Ahačič, ki je tudi avtor spremne besede. Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi reformatorji so ustvarjali v času, polnem zanikovanja znanja. Če se lahko torej kaj naučimo iz zgodbe reformatorjev, je pred časom dejal Pižama, je to, da moramo ostati neomajni, da se trudimo, da postanemo veleomikani in pokažemo osebno odgovornost, ki so jo propagirali, z njo pa pomagamo celotni družbi. Foto: Založba Škrateljc
Delo Reformatorji v stripu podpisuje Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral ga je Jaka Vukotič, strokovno oporo pa jima je zagotavljal dr. Kozma Ahačič, ki je tudi avtor spremne besede. Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi reformatorji so ustvarjali v času, polnem zanikovanja znanja. Če se lahko torej kaj naučimo iz zgodbe reformatorjev, je pred časom dejal Pižama, je to, da moramo ostati neomajni, da se trudimo, da postanemo veleomikani in pokažemo osebno odgovornost, ki so jo propagirali, z njo pa pomagamo celotni družbi. Foto: Založba Škrateljc
V Baladi o drevesu spoznamo izpoved gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant stori samomor. Foto: Miš
V Baladi o drevesu spoznamo izpoved gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant stori samomor. Foto: Miš

Reformatorji v stripu, ki so s pomočjo jezikoslovca Kozme Ahačiča izšli pri zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Škrateljc, skozi ilustracije predstavljajo prelomne točke slovenske kulture, zgodovine in književnosti. Roman Balada o drevesu je izšel pri založbi Miš. Napisan je kot prvoosebna pripoved gimnazijke Ade, ki se sooči s samomorom svojega fanta. Ena knjiga je namenjena sedmošolcem, druga dijakom prvega letnika.

Po besedah vodje projekta Tjaše Urankar z JAK-a knjigi izbere projektna skupina prek razpisa. Dostavijo ju splošnim knjižnicam po Sloveniji, kjer jo učenci in dijaki dobijo ob spoznavanju knjižnice in njene organiziranosti. Pri tem je po njenih besedah pomembno, da knjigo, ki jo dobijo v dar, tudi preberejo. Izbrani avtorji pa se zavežejo, da ob tej priložnosti obiščejo katero od šol.

Projekt Rastem s knjigo na JAK-u pripravljajo v sodelovanju z ministrstvoma za kulturo ter za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije, Društvom slovenskih pisateljev ter Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, kjer so letošnji knjigi predstavili v okviru strokovnih sred.

Projekt se je začel leta 2010, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige. V novem šolskem letu bo projekt za osnovne šole potekal 17. po vrsti ter 13. po vrsti za srednje šole. Z njim po besedah Tjaše Urankar zahajajo tudi v zamejstvo – na Koroško, v Trst in Pomurje.