Vrh lestvice je britanski, saj se je nanj zavihtel Harry Potter in princ nečiste krvi, mesta od drugega do petega pa je zasedel Dan Brown. V Sloveniji podobne lestvice (še) ni, Cobiss pa je objavil lestvico največkrat izposojenih knjig do novembra 2005. Bralci so domov največkrat odnesli Da Vincijevo šifro, Viharno nebo in priročnik Varna vožnja. Prvo slovensko delo je na četrtem mestu, kamor se je uvrstil izbor novel od Ivana Preglja do Cirila Kosmača.

Srednješolski vpliv na lestvico
Na slovenski lestvici je mogoče čutiti vpliv, ki ga ima srednješolsko obvezno branje na izbor knjig. Tako je na petem mestu roman Zločin in kazen Dostojevskega, na šestem Sofoklejeva Antigona, na osmem tragedija Williama Shakespearja Romeo in Julija, na desetem pa Tavčarjev roman Visoška kronika. Edini deli, ki sta še našli pot med deset največkrat izposojenih knjig, sta romana, ki ju je mogoče najti na večini svetovnih lestvic: na sedmem mestu so Brownovi Angeli in demoni, na devetem pa Harry Potter in Feniksov red J. K. Rowling.

Vrsta je dolga ...
Sestaviti bi bilo mogoče tudi lestvico del, na katera so slovenski bralci morali najdlje čakati. Da Vincijevo šifro si je tako v prvih 11 mesecih leta 2005 rezerviralo 19.915 bralcev, Angele in demone pa 10.633. Več kot 1.500 bralcev je čakalo tudi na priročnik za voznike Varna vožnja, preostale čakalne liste pa so štele manj kot tisoč bralcev.

Med domačimi avtorji je najbolj priljubljena Desa Muck
Cobiss glede na podatke, ki jih posredujejo slovenske knjižnice, sestavlja tudi lestvico najbolj zaželenih domačih avtorjev. Tako si je katero od del pisateljice Dese Muck izposodilo 55.847 bralcev (v primerjavi samo z Da Vincijevo šifro, ki si jo je izposodilo 12.454 bralcev), po delih Janje Vidmar je poseglo 40.126 bralcev, dogodivščine, ki si jih je zamislil Bogdan Novak, je prebiralo skoraj 40.000 bralcev, le nekaj manj knjige Svetlane Makarovič, lestvico prvih petih slovenskih avtorjev pa končuje Ivan Sivec z dobrimi 30.000 izposojami.

Zvezde stalnice malo pod vrhom
Avtor, ki mu je uspehu Rowlingove in Browna uspelo slediti na britanski lestvici kupljenih knjig, pa je Jeremy Clarkson, ki se mora za dobro prodajanost zahvaliti dolgi predbožični mrzlici, med katero so po njegovem delu segali Britanci. Takoj pod vrhom pa so se znašli avtorji, ki so že prej dokazali svojo sposobnost napisati prodajno uspešnico, najsibo domišljijski ali iz vrst priročnika: Marian Keyes, Maeve Binchy, Patricia Cornwell, John Grisham in Martina Cole ter Jamie Oliver, Gillian McKeith, Paul McKenna in Bill Bryson.

Novi upi ne pišejo po formuli
Britanski analitiki predvidevajo, da nihče od novih avtorjev, ki so relativno uspeli letos, ne more realno upati na podobne uvrstitve v letu 2006, saj so njihove uspešnice napisane tako, da iz njih ni mogoče narediti formule, po kateri bi lahko napisali še nekaj knjig. Prav formula, po kateri pišeta, pa se je kot zmagovalna izkazala pri Danu Brownu in J. K. Rowling.

In kaj lahko knjigam pomaga do prodajnega uspeha?
Analitiki z žalostjo ugotavljajo, da se je način spodbujanja prodaje v primerjavi s preteklostjo obrnil. Včasih so pred novim letos v založbah cene znižali tistim knjigam, ki jim prodajno ni šlo najboljše, zdaj pa nižje cene napišejo na knjige, ki se že tako najbolje prodajajo. Poleg tega jih ponujajo še v akcijah tri knjige za ceno dveh, kar prav tako pripomore k dobri prodajanosti, k tej pa prispeva še, če knjigo prenesejo na film. Kupci v knjigarnah večkrat kupijo Harryja Potterja, ko v kinematografe pride film o njem, podobno pa pričakujejo tudi letos, ko bosta skrivnost da Vincijeve šifre na velikem platnu razvozlavala Tom Hanks in Audrey Tautou.