Čutnost preveva roman o ljubezenskem in partnerskem odnosu med Jeanne Duval, igralko francosko-afriških korenin, ki se je v Pariz preselila s Haitija, in pesnikom Charlesom Baudelairjem. Njuno strastno razmerje je bilo polno vzponov in padcev, prav Jeanne Duval pa naj bi bila ženska, ki je navdihnila njegovo najbolj čutno ljubezensko poezijo. Čutnost zaznamuje tudi odlomek iz romana o Jeanne Duval, ki ga podpisuje Gabriela Babnik in smo ga izbrali za oddajo Izbrana proza.

V mehkobnem hladu pod cvetočimi akacijami
Pred kratkim umrli pisatelj ter gledališki in filmski režiser Marko Sosič, se je leta 2015 udeležil razpisa za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija in bil tudi nagrajen. V njegov spomin smo v program uvrstili čutno-čustveno zgodbo Ob sosednji mizi. Pripoveduje o spominu na pretekli blisk svetlobe v zaljubljenih očeh, ki ga prikliče prizor na gostilniškem vrtu pod cvetočimi akacijami. Slišimo jo lahko v interpretaciji Iva Bana.

Nobelova nagrajenka Toni Morrison
Te dni mineva 90 let od rojstva ameriške pisateljice Toni Morrison, prve temnopolte Nobelove nagrajenke za književnost. Skupno se je podpisala pod 11 romanov, v katerih je pisala o življenjih in trpljenju temnopoltih Američanov ter v središče postavljala ženske like. Osrednjo temo – oblikovanje identitete temnopoltih Američanov – je premišljevala na podlagi različnih zgodovinskih ozadij. V slovenščino je Jože Stabej prevedel sedem romanov: Salomonova pesem, Ljubljena, Najbolj modre oči, Ljubezen, Milost, Domov in Bog pomagaj otroku. V Literarnem večeru, posvečenem Toni Morrison, lahko slišimo odlomke iz njenih romanov Najbolj modre oči, Salomonova pesem, Ljubljena in Jazz. Toni Morrison je umrla leta 2019, v svoji znani maksimi pa pravi: "Če želite prebrati knjigo, ki še ni napisana, jo napišite!"

Sorodna novica Nagrada mira Barbari Korun, aktivni promotorki poezije, ki jo pišejo ženske

O slišnosti ženskega glasu v poeziji in svetu ter o pesniški etični drži
"V tišini je vse, a le v besedi se vse razpre," zapiše pesnica Barbara Korun. Strastna bralka, nekdaj učiteljica, se zadnja leta kot samostojna ustvarjalka posveča predvsem poeziji. Do zdaj je izdala šest pesniških zbirk: Ostrina miline, Zapiski iz podmizja, Razpoke, Pridem takoj, Čečica, motnjena od ljubezni in Vmes. Že vrsto let organizira in vodi pogovore s slovenskimi pesnicami, ki nosijo naslov Pesnice o pesnicah. V Literarnem večeru jo predstavlja Neža Vilhelm, v njem pa tudi pesnica sama spregovori o slišnosti ženskega glasu v poeziji in svetu ter o pesniški etični drži. Pesmi poleg dramskih igralk in igralcev interpretira tudi Barbara Korun.

Romantično intenzivno čutno podobje v odah Johna Keatsa
23. februarja pred točno 200 leti je v Rimu umrl angleški pesnik John Keats. Imel je le 25 let, ko je podlegel tuberkulozi. Čeprav kratko, mu je življenje ponudilo velik dar za močan in vpliven pesniški jezik in literarna zgodovina ga šteje za enega najpomembnejših predstavnikov angleške romantike. Še posebej znamenitih je njegovih šest od, za katere je značilno intenzivno čutno podobje. Nastajale so leta 1819. Igralec Pavle Ravnohrib je prebral Odo slavcu in Odo grški žari, prevedel ju je Andrej Arko.

Sorodna novica Časom prikladen radijski ciklus Dekameron C-19 se nadaljuje tudi v teh mesecih

Odsevi časa v Korona bluesu in Dekameronu C-19
Izvirni radijski ciklus Dekameron C-19 se nadaljuje s Pampineo, pripovedovalko, s katero je lani aprila v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice ‒ presenetljivo ali pa tudi ne ‒ ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur.

"Strah nikoli ne počiva, nebo je razdeljeno na kvadrate, vsi smo ujetniki svobode." Stavek, ki nekako zaznamuje Korona blues ‒ najnovejšo zbirko kratkih zgodb, ki tu in tam mejijo na pesmi v prozi – je zapisal slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec Franjo Frančič. Korono ta hip povezujemo predvsem z enim, vsem dobro znanim mikropojavom, Franjo Frančič pa v opombi k naslovni, prvi zgodbi zbirke zapiše: "Korona (iz starogrške besede 'koróne': "venec") je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde, tudi (v istrskem narečju) ‒ tam, kjer se breg lomi." Vsa njegova knjiga je samosvoje izpodbijanje časa, ki ga živimo, obrat k bistvenemu, k starogrškemu erosu ter njegovim zadregam in stranpotem. Zgodbe interpretira Matej Puc.

Ob jubileju Kristijana Mucka in v spomin na Albina Prepeluha
Kristijan Muck je igralec, kot takega ga pozna večina med nami, saj je oživil več kot 150 gledaliških in filmskih vlog. A njegovo ustvarjanje sega tudi na številna druga umetnostna področja: je dramatik in gledališki režiser, pa slikar, esejist in ne nazadnje pesnik, avtor dvanajstih pesniških zbirk. Cikel bivanjskih refleksij Dir skozi dušo bomo slišali v njegovi lastni interpretaciji.

Spominsko oddajo posvečamo tudi Albinu Prepeluhu, slovenskemu piscu in založniku, saj v teh dneh obhajamo 140. obletnico njegovega rojstva. Svoje življenje je Prepeluh v veliki meri posvetil politiki in pisanju knjig s socialno, zgodovinsko in politično vsebino. Objavil je več kot 200 člankov in razprav ter izdal niz leposlovnih knjig ‒ bil je med vodilnimi pisci v socialno-demokratskem gibanju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in urejanju več časopisov. Predlogo za njegov radijski portret je pripravil Jaka Košir, v radijski obliki je zaživel v režiji Ane Krauthaker.