Oddaje se poklanjajo tudi slovenskim piscem sonetov, ki nadaljujejo tradicijo Franceta Prešerna. V nadaljevanju zapisa pa vam predstavljamo še druge literarne poudarke teh dni.

Mozetičeve Sanje v drugem jeziku
"S tem, ko je Brane Mozetič v zbirko Sanje v drugem jeziku vpeljal logiko sanj, je pomembno razširil svoje pesniško polje ter tako napisal nemara svojo najboljšo pesniško zbirko do zdaj in vsekakor eno najboljših pesniških zbirk zadnjih let pri nas," je po izidu Mozetičeve zbirke zapisal njegov pesniški kolega Peter Semolič. Urednik in pesnik Brane Mozetič je lani za zbirko Sanje v drugem jeziku prejel tudi Jenkovo nagrado, stanovsko priznanje, ki ga Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo knjigo poezije zadnjih dveh let. Mozetič resničnost in spomine v pesmih nenehno prepleta s svetom sanj in domišljije, številna besedila pa posveti različnim umetnikom in umetnicam, na primer Tomažu Šalamunu ali Alešu Debeljaku, torej ljudem, s katerimi je bil tako ali drugače povezan. Nekaj pesmi iz nagrajene zbirke smo zbrali v četrtkov Literarni nokturno, interpretira jih dramski igralec Blaž Šef.

Nadaljevanje pandemijskega ciklusa Dekameron C-19
V petek, 5. februarja, smo znova zagnali čisto poseben ciklus z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev.

Sorodna novica Časom prikladen radijski ciklus Dekameron C-19 se nadaljuje tudi v teh mesecih

Ob petkih od februarja do aprila pa jim bomo pridružili še dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla – Natalijo Šimunović - Pampinejo, Matejo Perpar - Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli - Filomeno, Sarivalom Sosičem - Filostratom, Rudijem Podržajem - Neifile, Štefanom Kardošem - Panfilom in Urško Sajko - Elisso – so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič - Fiametta, Živa Škrlovnik - Lauretta, Leonora Flis - Fiametta in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba tokrat ne poteka več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v času poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za enkraten pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki. Nastale zgodbe smo uvrstili v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja, najprej pa smo pretekli petek slišali zgodbo Tango za vse avtorice Anje Mugerli, ki je za zgodbo prevzela lik Filomene. Prva pripoved novega cikla se humorno loteva trenutno žgočih motivov osamljenosti in želje po dotiku.

Kako so Butalci določili, kaj je zares kultura in druge humoreske
Nedeljska Humoreska tega tedna vedno postreže s šaljivimi in zabavnimi, včasih tudi pikrimi literarnimi besedili. Najboljše humoreske, kar jih je kdaj prišlo izpod peresa kakšnega slovenskega avtorja, so gotovo zbrane v zbirki Butalci Frana Milčinskega. Ta je spisal zimzeleni literarni spomenik nespametnim, zanimivim prebivalcem Butal, napisal pa je tudi En kratkočasen uvodnik v Novo butalsko čitanko pisateljskega kolega Vinka Möderndorferja. Tudi Möderndorfer dobro pozna Butalce, v svojih humoreskah pa je pogosto satiričen, tudi bridek. V oddajo smo uvrstili nekaj humoresk iz njegove čitanke, med drugim tudi ob kulturnem prazniku še kako aktualno humoresko z naslovom Kako so Butalci določili, kaj je zares kultura.

Pod svobodnim soncem
V počastitev Frana Saleškega Finžgarja, od čigar rojstva 9. februarja letos mineva točno 150 let, smo v četrtkov Literarni večer na 3. programu Radia Slovenija uvrstili radijsko priredbo njegovega znamenitega dela Pod svobodnim soncem. Finžgar se je 9. februarja leta 1871 rodil v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem v družini kajžarja in krojača. Po študiju bogoslovja je služboval po raznih krajih, po prvi svetovni vojni je bil župnik v Trnovem v Ljubljani, kjer je tudi umrl leta 1962. Pisal je črtice, novele, kmečke povesti, drame in romane. Roman Pod svobodnim soncem izstopa iz siceršnjega pisateljevega opusa, saj je edino Finžgarjevo delo s področja zgodovinskega pripovedništva; vanj je vključil tudi narodno prebudno idejo. Radijska priredba je bila posneta leta 1983, v njej lahko slišimo številne odlične igralske glasove, tudi Poldeta Bibiča.

Pesnica Manca Klun
"Včasih zmanjka besed, / takrat je treba biti dozorel, / mirno obsedeti in si priznati meje," v pesmi Presečne in nepresečne množice zapiše Manca Klun. Septembra je pri Hiši poezije izšel njen pesniški prvenec Če ne morem biti jezik. V sredinem Literarnem nokturnu pa bomo poslušali nekaj njenih še neobjavljenih pesmi. Manca Klun je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slovenščine in primerjalne književnosti. Med študijem in po njem je nekaj časa preživela v Italiji in Braziliji, zdaj živi v Berlinu, kjer dela z begunci, bere in piše poezijo ter sodeluje v pesniško-glasbenem projektu Vague Wanderer.