Natalie Diaz, pripadnica ljudstva Mojave in pripadnica zvezno priznane plemenske skupnosti Gila River v Arizoni se je rodila leta 1978 v indijanskem rezervatu Fort Mojave v mestu Needles v Kaliforniji, kjer je tudi odraščala. Opredeljuje se kot pripadnica ljudstev Mojave in Akimel O’odham, kot Latinskoameričanka in kot pripadnica kvirovskega gibanja. Za knjigo Postkolonialna ljubezenska pesem, kakor je naslovljen tudi radijski Literarni večer, je leta 2021 prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo, v oddaji pa jo predstavlja pesnica in prevajalka Kristina Kočan.

Ti zver, ki strašno udariš, ubila si našo žival. Ti misliš, da ti pripada, in zdaj imej, kar si vzela, ne bomo terjali nadomestila. Ampak ne hodi več sem, sicer boš doživela stvari, ki jih raje ne bi.

Lani decembra se je poslovil dr. Lado Kralj, dramaturg, dolgoletni predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, prevajalec, urednik, od leta 2010 pa tudi pisatelj. Prav tega leta je prejel nagrado za svoj prvenec – zbirko kratke proze Kosec koso brusi. Štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa svoj zadnji roman Ne bom se več drsal na bajerju. Zgodba se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času italijanske okupacije pa do petdesetih let. Pripovedovalec Ivan Knez, vosovski kurir in pozneje partizan, stanuje blizu znamenitega gradu Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Razvije se ljubezen med Ivanom in gojenko Evo Verdonik, a čas tej ljubezni ni naklonjen, čeprav imata vsak svojega zaščitnika, on prekaljenega vosovca in likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Italijanski okupatorji preganjajo Slovence in številne kruto pobijejo. V Ljubljanski provinci, obkroženi z bodečo žico, se kopičijo trupla, vendar to težavo reši iznajdljivi poročnik Tartaglia. Urednica knjige Špela Pavlič, je ob knjigi še zapisala, da Lado Kralj "z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično". V oddaji Izbrana proza objavljamo odlomek z začetka romana v interpretaciji Branka Jordana.

Poslušajo plejlisto z mobilca, pravkar so se vrnili s poletne rezidence na eksotični destinaciji, ki je ne-pre-cen-lji-va, hiša na ekstreeemno prašni lokaciji, prav postapokaliptično, nobene potrebe ni po vrtu, ker je rastlinje že izumrlo …

Jana Putrle Srdić, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesnic srednje generacije, se po štirih knjigah poezije tokrat podpisuje pod romaneskni prvenec. V poetičnem, a dogajalno zelo razgibanem in skoraj filmsko izpisanem romanu odpira različne teme, pri čemer se v opisovanju medsebojnih odnosov, bližine, a tudi razdalj med bitji odpira razumevanju teh razmerij. Literarni portret avtorice je pripravila Tina Kozin, odlomke iz romana interpretira Barbara Žefran, o svojih pogledih na ustvarjanje pa spregovori tudi avtorica sama.

Življenje je najdragocenejša stvar, kar jih imate vi smrtniki. Iz njega lahko naredite karkoli. Lahko živite hitro ali počasi, ustvarite veselje ali bolečino, zlo ali dobro, doživite lahko nežnost ali hudobijo, lepoto ali popačenost. Vse je odvisno le od vas samih.

Letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je kot pisatelj zasijal z alpinističnimi romani z odprav na osemtisočake, nato pa je tematiko razširil na ljubezenske in bivanjske stiske mladih in njihovo družbeno angažiranost, Trst in slovenstvo in drugo. Izdal je enajst romanov, tri knjige kratke proze in dve dramski deli, zbirko esejev in več publicističnih in drugih knjig. V Literarnem večeru ga predstavlja Vlado Motnikar, odlomke iz njegovih del interpretira Blaž Šef.

Al dragi taka moč je čezme dana, / de vpričo nje sem slep za vse device, / zamaknjen v mil’ obraz srca kraljice.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo kot uvod v tradicionalni recital Prešernove poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani na sporedu programa Ars šest Prešernovih ljubezenskih sonetov in njegova Ljubezenska pesem.

O načinu doživljanja Prešernove poezije je mogoče sklepati tudi na podlagi same govorne interpretacije njegovih pesmi, in če je bilo v preteklosti na radijskih valovih slišati veliko starejših mojstrov umetniške besede, je tokrat prostor odmerjen mlajši generaciji dramskih umetnikov – omenjene Prešernove pesmi bo v Literarnem nokturnu interpretiral morda eden njenih najbolj prepoznavnih glasov – Matej Puc.

Veš, poet, svoj dolg? / Nimaš nič besed? / Kaj zagrinjaš se v molk? / Vrzi pesem v svet, / pesem za vsakdanjo rabo: / vsi jo bomo povzeli za tabo.

Literarni program ob slovenskem kulturnem prazniku v Literarnem nokturnu sklepajo pesniki, ki so o poeziji in o svojem pesniškem ustvarjanju razmišljali v pesmih in nekatere izmed njih so danes med najbolj znanimi deli slovenske pesniške zakladnice. Izbrali smo pesmi Franceta Prešerna Pevcu, Dragotina Ketteja A tebi, poet, Josipa Murna Pesem, Otona Župančiča Veš, poet, svoj dolg?, Antona Vodnika Mrtvi pesnik, Gregorja Strniše Umetnik in Toneta Pavčka Orfejeva pesem. Interpretirajo jih Primož Pirnat, Zvone Hribar in Gregor Čušin.