Bralna značka na začetku osnovne šole pokriva veliko večino vseh otrok, kar pomeni, da takrat bralce imajo ne glede na spol, je pred začetkom posveta povedala predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter.

Upad mladih bralcev po petem razredu
Če bi to raven ohranili do konca izobraževanja, bi lahko bili po njenih besedah več kot zadovoljni, saj bi bila v Sloveniji bralna pismenost zelo visoka. Vendar pa začne nekje od petega razreda dalje delež mladih bralcev za bralno značko upadati. Delež se pokriva z deležem otrok, ki tudi sicer berejo leposlovje.

Iz osnovnih šol poročajo, da dekleta dlje vztrajajo oziroma jih je med bralci več, kot je fantov. Zato so se odločili, da bodo poskusili ne samo za otroke, ampak za celotno populacijo, ugotoviti, zakaj je delež bralcev, ki opustijo branje, večji od deleža bralk. "Če bomo enkrat našli razloge, bomo lahko delali na tem, da jih odpravimo in da privabimo nazaj tiste, ki so nehali brati," je načrte pojasnila Sabina Zwitter. Tudi pri t. i. bralnih značkah za odrasle sodeluje bistveno več žensk kot moških, trend se torej nadaljuje iz otroštva v odraslost.

Predsednica bralnega društva je poleg uvodnega nagovora še prebrala letošnjo poslanico generalne direktorice Unesca Audery Azoulay ob mednarodnem dnevu pismenosti.

Ali deklice res berejo bolje od dečkov? Da, razen kadar ne.
Zatem je svoj prispevek predstavila profesorica za pedagoško psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti Sonja Pečjak. Vsredišču njenega prispevka je bil izsledek nekaterih raziskav na področju bralne pismenosti.

Prisluhniti je bilo mogoče še prispevku Marjete Doupona Ali deklice res berejo bolje od dečkov? Da, razen kadar ne. Ester Možina in Petra Javrh pozornost usmerjata v ocenjevanje spretnosti odraslih, prispevek Lilijane Burcar se ukvarja s Pastmi liberalnega feminizma v polju literarnega, Igor Saksida pa skozi prispevek motri Književnost in zmožnost digitalnih domorodcev.

Na posvetu je tudi Daan Beeke, predstavnik nizozemske organizacije Stichting Lezen in konzorcija EURead. Govoril bo o spodbujanju branja med mladimi na Nizozemskem. Povedal je, da se z upadanjem deleža bralcev med mladimi spopadajo vse evropske države. Na Nizozemskem to rešujejo na svoj način, ki je lahko navdih še za koga.

Današnji posvet v CD je sicer uvod v Nacionalni mesec skupnega branja, ki letos poteka drugič. Ta poteka od mednarodnega dneva pismenosti 8. septembra do 13. oktobra, ko se sklene Teden otroka.

Na posvetu se bo Slovenija z vpisom v veliko knjigo EURead pridružila široko zasnovani evropski kampanji EURead (Evropa bere). Kampanja povezuje bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Njen cilj je, da bi vsak državljan postal bralec in da bi polno sodeloval v evropski družbi.

Zaveza države za načrten razvoj bralne kulture
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida bodo ob tem podpisali izjavo, s katero se bo država zavezala, da bo skrbela za načrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture.

Popoldanski del posveta bo predstavil še več pogledov na tematiko. Govorili bodo Petra Potočnik in Manca Perko s prispevkom Bralna značka in razvoj knjižnih moljev, Lilijana Klemenčič s prispevkom Branjeljubje, Tilka Jamnik s prispevkom Branje v projektu medgeneracijskega branja in pisatelj Tone Partljič.