Ključno delo proučevanja melanholije so po drugi svetovni vojni podpisali Raymond Klibansky, Erwin Panofsky in Fritz Saxl, Študentska založba pa jo je zdaj izdala v slovenskem prevodu.

Saturn in melanholija, po besedah urednika Aleša Štegra monumentalno delo treh avtorjev judovskih korenin, je razdeljeno na štiri dele. V prvih treh delih avtorji obravnavajo melanholijo v antiki, v srednjem veku in renesansi, četrti del pa je namenjen eni ključnih renesančnih likovnih obravnav motivike – Dürerjevi grafiki Melaholija I iz leta 1514.

Avtor spremne besede Igor Škamperle spomni, da je zgovoren že sam naslov dela. Saturn, najpočasnejši in od Zemlje najbolj oddaljen planet, zato pa najbližji zvezdam, je bil kot tak navdih številnim umetnikom. Z vplivom Saturna so melanholijo, ki je dobila pozitiven predznak šele z renesančno mislijo, tudi pogosto povezovali.
Knjiga, ki je novost zbirke Koda, je podnaslovljena Študije o zgodovini filozofije, narave, medicine, religije in umetnosti. Prevajanje dela, ki je prvič izšlo v angleščini, pozneje pa v nemščini, je bilo po besedah prevajalca Alfreda Leskovca izredno zahtevno, zlasti prevedki citatov iz sklopa, posvečenega Dürerjevemu delu.
Pomen nabožnih predmetov v poznem srednjem veku
Med novostmi, ki so jih predstavili v Študentski založbi, je tudi knjiga Krščanska snovnost ameriške zgodovinarke Caroline Walker Bynum, ki velja za eno najpomembnejših preučevalk srednjega veka. V Krščanski snovnosti se posveča preučevanju fenomena iz poznega srednjega veka - paradoksalni interpretaciji svetinj oziroma materialnih ostankov, ki naj bi bili povezani s svetniki. Prevajalka Jedrt Maležič je bila ob branju presenečena ob ugotovitvi, da nabožni predmeti v srednjem veku niso bili le sredstvo za lažje razumevanje duhovnega sveta, pač pa je bila za ljudi tedanjega časa zelo pomembna tudi njihova materialnost.
Lipicanci od 16. stoletja do danes
V knjigi Žival, nadžival nizozemski avtor Frank Westerman predstavlja zgodbo lipicancev. Avtor, po poklicu novinar, po izobrazbi pa agronom, v delu združuje zgodovino, humanistiko in umetnost z biologijo in celo z genetiko. V delo je vključil tudi pričevanja konjerejcev. Lipicance opisuje tudi skozi prizmo svoje osebne izkušnje, saj je tudi sam strasten jezdec, njegov prvi konj pa je bil prav lipicanec, je pojasnila prevajalka Mateja Seliškar Kenda. Prek zgodovine lipicancev od 16. stoletja pa vse do današnjih dni predstavi tudi boj te vrste skozi zahteve po čistokrvnosti, ki bi jo lahko po prevajalkinih besedah primerjali z nacističnimi opredelitvami čiste rase.
Zbrane pesmi Srečka Kosovela
Izšle so še Zbrane pesmi Srečka Kosovela, ki po besedah urednice Neže Zajc ponuja zgolj verzne pesmi srečka Kosovela oziroma njegovo ustvarjalno delo v najožjem smislu. Skoraj tisoč pesmi je uvrstila v tri cikle: osebne – teh je največ, družbenokritične in poetološke.