Na več kot 1.300 kvadratnih metrih razstavnega prostora je postavljenih 114 stojnic, na katerih se predstavlja 100 razstavljavcev. Nekatere založbe bodo letos predstavile svoje prve korake na poti k e-založništvu.

Slovenski knjižni sejem je namenjen predvsem bralcem, zato poleg sejemske dejavnosti zadnja leta ponuja bogat program. Do nedelje se bo tako letos zvrstilo 116 spremljevalnih dogodkov, ki bodo knjigo na različne načine približevali bralcem.

Prvi prehodi na elektronski medij v Sloveniji
Že 27. izdaja tega sejma ima poseben pomen za slovensko založništvo. Na sejmu se bodo namreč uresničili prvi prehodi na elektronski medij pri slovenskih založbah. Študentska založba bo med drugim predstavila svojo prvo zbirko knjig v elektronski različici, Mladinska knjiga pa svojo prvo aplikacijo za iPad, ki je nastala na podlagi slikanice Lile Prap 1001 pravljica.

Ob torkovem uradnem odprtju sejma so Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo podelili tržaškemu založniku in uredniku Mariju Maverju. Nagrado za najboljši literarni prvenec je prejela Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, nagrado za mladega prevajalca pa Stana Anželj. Podelili so še nagrade za najlepše knjige.

Najbolj priljubljena zvrst romani
Po podatkih Statističnega urada je bilo sicer leta 2010 v Sloveniji izdanih nekaj več kot 5.600 knjig in brošur. Od tega je bilo nekaj manj kot 70 odstotkov izvirnih del, preostali delež so znašali prevodi. Med vsemi knjigami, ki so v letu 2010 izšle v Sloveniji, je bilo 1.315 leposlovnih del, od tega 657 iz slovenske, 658 pa iz tuje književnosti.

Glede na književno zvrst so bili med izdanimi leposlovnimi deli z najvišjim odstotkom zastopani romani, sledile so jim zbirke kratkih zgodb in nato pesniške zbirke.