Sejem ni mineval le v znamenju ogromne množice knjig - razstavljalo je več kot 80 založb -, ampak so zanimanje obiskovalcev pritegnile tudi - letos precej številne - Debatne kavarne in program Založniških akademij. V nedeljo, ko bje bil knjižni sejem odprt resnično zadnji dan, organizatorji za obisk niso več zaračunavali vstopnine.

Knjige niso nemi maliki
V knjižni kavarni v predverju Cankarjevega doma, ki jo je zasnoval Luka Novak, se niso omejili na eno osrednjo tematiko, ampak je beseda tekla po najrazličnejših strugah. Govorili so o Danteju, knjigah kot statusnem simbolu, slovenski mitologiji, pravljicah in bralni znački. Za Debatne kavarne je značilno, da sodelujoči vedno ne dosežejo končnega sklepa, gre predvsem za izmenjavo različnih mnenj, lahko tudi glasnih nestrinjanj, ki pa se na koncu vedno vrnejo h knjigam.

Knjige čas ni povozil
V okviru Založniške akademije je med drugim predaval tudi Robert Beansch s Centra za založništvo Univerze v New Yorku, ki je v svojem govoru odprl vprašanje založništva v dobi globalizacije, ko založniki nimajo na razpolago le svoje države; določeno delo ponudijo globalnemu tržišču ali pa upoštevajo kakšen drug kriterij (versko okolje, izobraževalni sistem, vplive medijev in podobno).

Slavnostni govornik na odprtju sejma je bil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je izrazil skrb zaradi izginjajoče skrbi za zamejce. Govornik se je kritično obrnil na prestolnico, naj ne stremi za vsako ceno vedno po vodilni vlogi, ampak naj bolj skrbi za vprašanja zamejcev.

Brez nagrad ni šlo
Priznanje za najboljšo mlado prevajalko je prejela Barbara Juršič Terseglav, najboljši prvenec, pesniško zbirko Nizki toni, je napisala Stanka Hrastelj, Schwentnerjeva nagrada za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva pa je šla v roke direktorja založbe Ognjišče Franca Boleta.

In kako je pri sosedih?
Založniško stanje na Hrvaškem je predstavil neodvisni svetovalec za področje založništva in knjigotrštva Željko Žarak. Poudaril je, da je zadnji pretres hrvaško založništvo sicer doživelo s časopisnimi izdajami knjig, ob tem pa je navedel še stalne probleme, kot so visoke cene knjig, slab marketinški pristop in slaba založniška zbornica, ki ni znala povezati članstva in enotno predstaviti njegovih interesov. Sledil je pospešen propad neodvisnih založb, padec prodaje, kupcev je malo, stroški poslovanja so visoki, hkrati opažajo slabo poslovanje s knjižnicami.