Z Občine Ankaran so sporočili, da sta bila na razpis za podajo predlogov za letošnjega prejemnika priznanja dva kandidata.

Komisijo so sestavljali umetniki in kulturni delavci, to so bili Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Edelman Jurinčič, Neva Zajc in Natalija Planinc. V obrazložitvi so zapisali, da je Pribac v slovenski književnosti zapisan kot najpomembnejši predstavnik avstralske diaspore, vendar je že od prve zbirke pesmi upesnjeval istrsko temo kot središče svojega domotožnega hrepenenja.

Leta 2012 ga je tedanji slovenski predsednik Danilo Türk odlikoval z redom zaslug za njegov prispevek k uveljavljanju istrske kulture in premoščanju slovenske politične razdvojenosti. Za Kocjančičevo nagrado je bil predlagan že nekajkrat.

Zgled ustvarjalne osebnosti
Po mnenju komisije je bil Pribac tako s svojim književnim opusom kot tudi z javnim delovanjem zgled ustvarjalne osebnosti, pokončnega in aktivnega človeka, ambasadorja slovenstva v svetu, obenem pa ambasadorja tuje kulture in ustvarjalnosti v Sloveniji.

Kiss me, Koštabona
Med njegovimi pesniškimi zbirkami so V kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991), Kiss me, Koštabona (2003), Vonj po jasminu (2008) ter Podobe zlodejev in svetnikov (2010). Esejistične in polemične zapise pa je zbral v knjigah Slovenske spravne motnje (2002), Piranski zaliv je lahko samo piranski (2010) in Tam daleč pod južnim križem: izseljenska razmerja med Slovenci v Avstraliji in razpotja duha (2010).

Na ankaranski občini so v sporočilu za javnost še zapisali, da so občine Ankaran, Koper, Izola in Piran s sprejetjem novega odloka o podeljevanju priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča obudile to pomembno priznanje, namenjeno posameznikom, skupinam, društvom, zavodom in drugim za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru.

Nagrado podelijo ob slovenskem kulturnem prazniku.