Od 132 imen pisateljev iz Velike Britanije, Irske in nekdanjih britanskih kolonij (med njimi je bilo kar osem dozdajšnjih dobitnikov, ki so obenem literarne avtoritete, med njimi John Banville, Kazuo Ishiguro in Margaret Atwood), jih je ostalo le še šest. Bo letos pisal zgodovino edini Nebritanec med njimi, južnoafriški nobelovec J. M. Coetzee, ki lahko po zaslugi romana Summertime postane prvi trikratni dobitnik bookerja, ali pa A. S. Byattova, ki bi z drugim bookerjem (v boj se podaja z The Children's Book) postala šele tretja dvakratna zmagovalka?

Dozdajšnja lavreata imata po mnenju stroke močno konkurenco (v letošnjem izboru je na pretek "slikovitega pripovedovanja, izvirnosti, poetičnosti in globokega psihološkega uvida", kot se je izrazil eden izmed žirantov, novinar James Naughtie). Po stavnicah sodeč največ ljudi zmago pripisuje Hilary Mantel in njenemu zgodovinskemu romanu Wolf Hall. Šesterico zaokrožijo Adam Foulds z romanom The Quickening Maze, Simon Mawer z The Glass Room in Sarah Waters z The Little Stranger. Zmaga bo izbrancu prinesla 50 tisoč funtov (in, kot kažejo izkušnje prejšnjih let, silen porast v nakladi in prevodih v tuje jezike). Kdo bo zmagovalec, bo znano 6. oktobra.

Nekaj osnovnih podatkov o vsakem izmed nominiranih del:

A. S. Byatt: The Children's Book
je širokopotezna epopeja, razpeta med letom 1895 in koncem prve svetovne vojne. Slavna pisateljica Olive Wellwood za vsakega izmed svojih otrok napiše lastno knjigo, v katero vplete tud stare družinske skrivnosti. Družina se zapira v svoj pravljični svet, medtem pa na vrata že trkajo zgodovinske politične prelomnice. "Namenoma dolgovezen, do škrg z znanjem natrpan" (iz Timesove recenzije) roman načenja teme družbenih razredov, ljubezni, politike in idealizma. "Pri tem delu je najbolj osupljivo to, da se ne bere kot knjiga, za katero so dolgi meseci raziskav ... Gre za znanje, ki se je nakopičilo v vsem življenju. Globina uvida je presunljiva," je zapisala ena izmed žirantk, Lucasta Miller.

73-letna Byattova je bookerja dobila že leta 1990, za Possession, sicer pa so precej znani tudi njeni romani The Virgin in the Garden, Still Life, Babel Tower in A Whispering Woman.

J. M. Coetzee: Summertime
je tretji in zadnji del pisateljeve novelizirane avtobiografije, ki zaokroži predhodna romana Boyhood (Deška leta) in Youth (Mladost). V postmodernističnem zapletu mlad pisatelj sestavlja biografijo pokojnega pisca Johna Coetzeeja. Iz intervjujev, ki jih dela z bližnjimi ljudmi pokojnika, vstaja portret mladega Coetzeeja in obenem Južnoafriške republike njegovega časa. Žirant Michael Prodger pravi: "Najbolj presunljiv je neverjetno samoobtožujoč avtoportret, ki ga naslika Coetzee ... Na več mestih je prav težko brati."

Coetzee, dobitnik Nobelove nagrade za literaturo (2003), je svoja prva dva bookerja dobil za romana Life and Times of Michael K (1983) in Sramota (1999).

Hilary Mantel: Wolf Hall
je zgodovinski roman o Thomasu Cromwellu, svetovalcu Henrika VIII. Cromwell, neusmiljen manipulator z visokoletičmi cilji tako v zasebnem kot v političnem življenju, mora svoje načrte uresničevati z enim očesom na kraljevih koleričnih izpadih in manevrih. Prav to je roman, ki mu stavnice zaenkrat pripisujejo največ možnosti za zmago. "Drzen roman z velikopoteznim zgodovinskim razmahom, ki popolnoma pritegne - človek lahko skoraj sliši šumenje ogrinjal v temnih westminstrskih sobanah," je navdušen James Naughtie.

Mantelova, pravnica, ki je včasih živela v Bocvani in Savdski Arabiji, se je v osemdesetih ustalila v domovini, zaslovela pa predvsem z romanom Beyond Black (2005).

Adam Foulds: The Quickening Maze
je roman, napisan po resničnih dogodkih v eppinškem gozdu leta 1840. Po letih počasnega drsenja v alkoholizem in depresijo se romantični pesnik John Clare znajde v zasebnem azilu, torej psihiatrični ustanovi. V bližino se kmalu priseli še en znan pesnik, mladi Alfred Tennyson, ki se zaplete v spletke čudaškega direktorja azila. "Roman se z vsakim naknadnim branjem bolj razcveti ... Pred nami je pronicljiva študija norosti ... pa še izvrsten recept za pripravo ježa najdeš v njem" (žirantka Sue Perkins).

34-letni Londončan Adam Foulds je najmlajši letošnji nominiranec. V več literarnih revijah je že objavil svojo poezijo, predlani pa je izšel tudi njegov prvi roman, The Truth About These Strange Times.

Simon Mawer: The Glass Room
Mawerjev osmi roman nam predstavi arhitekta z ambicioznim načrtom: za mladoporočenca Viktorja in Liesel Landauer se nameni na griču na Čehoslovaškem zgraditi stekleno hišo. Toda po izbruhu druge svetovne vojne hiša preide iz čeških v nacistične in nato v sovjetske roke ter naposled nazaj v državno last in Laundauerjevi se znajdejo tam, kjer se je njihova zgodba začela.

Simon Mawer, ki je odraščal na Cipru in Malti, zdaj pa poučuje angleščino v Rimu, ima za seboj že sedem romanov (Swimming to Ithaca, Mendel's Dwarf, The Gospel of Judas ...). The Glass Room je "hipnotično čtivo z radikalno samozavestno držo in dometom. Mawer je v vrhunski formi in podobno kot soba iz stekla, ki je bistvo tega romana, je tudi sama zgodba čudovito proporcionalna" (James Naughtie).

Sarah Waters: The Little Stranger
Kolegica in tekmica Hilary Mantel je roman v Guardianu opisala kot "perverzno hvalnico propadu, razžirajoči moči razredne mržnje in razdejanju, ki ga povzroči vojna". Dr. Faradaya pokličejo na posestvo Hundreds Hall, ki ga je nazadnje obiskal pred 30 leti, ko je njegova mama tam delala kot služkinja. Kmalu mu postane jasno, da ni nič več tako, kot je bilo, in da je nekdanja veličina v zatonu.

Sarah Waters je bila za bookerja nominirana že dvakrat, za romana Fingersmith (2002) in The Night Watch (2006). The Little Stranger je "na pol detektivka, na pol roman o duhovih, obenem pa to preplete z neverjetno prodornim družbenim realizmom. Ko sem bral to knjigo, sem za daljša obdobja pozabil, da sem žirant za bookerjevo nagrado, tako zatopljen sem bil vanjo." (John Mullan)