Žirijo je prepričal z delom The Line of Beauty (Linija lepote), ki mu je prineslo 50.000 funtov nagrade, pisatelj pa lahko računa tudi na takojšen vzpon na lestvicah najbolj prodajanih avtorjev na svetu.

Sijajna osemdeseta, ki so v sebi nosila kal prihodnjega razkroja
The Line of Beauty je satira o Veliki Britaniji pod oblastjo Margharet Thatcher. Roman tako pripoveduje o desetletju, ki je bogatim in privilegiranim ponujalo obilje užitkov in zabave, kar pa se je pogosto sprevrglo v razvrat. Hkrati pa ne spregleda niti temnejših plati tega na videz sijočega obdobja optimistične zaverovanosti v kapitalistični svet zahodnega sveta.

Le najsijajnejše življenje bi ga zadovoljilo
Za glavnega junaka je Hollinghurst izbral mladega Nicka Guesta, ki izvira iz premožne družine. Ta mu tudi omogoči študij na prestižni oxfordski univerzi. Kljub na videz bleščečim obetom za prihodnost pa ima Nick majhno pomanjkljivost; ljubi namreč moške, poleg tega pa si želi pobegniti po njegovem mnenju nevzdržno dolgočasnemu življenju britanskega podeželja. Na poti proti sijajnemu življenju pa Nick ne želi trpeti nikakršnih ovir. Zato ravnodušno prizadene množico ljudi.

Ljubezen do istega spola je stalnica
Hollinghurst se je rodil leta 1954 v kraju Stroud v britanskem Gloucestershiru. Študiral je in pozneje tudi učil angleški jezik na univerzi v Oxfordu. Svoj prvi roman z naslovom The Swimming-Pool Library, za katerega je prejel tudi nagrado Somerset Maugham, je britanski pisatelj izdal leta 1988. Kakor Linija lepote tudi druga njegova dela pogosto načenjajo gejevsko tematiko. Linija lepote je sicer prvi roman, ki spregovori o istospolni ljubezni in je bil ovenčan z nagrado booker.

Šest kandidatov za prestižno nagrado
V ožji izbor kandidatov za letošnjo nagrado se je poleg Hollinghursta uvrstilo še pet avtorjev, in sicer Achmat Dangor z romanom Bitter Fruit, Sarah Hall se je izkazala z delom The Electric Michelangelo, David Mitchell je napisal Cloud Atlas, Colm Toibin je tekmoval z romanom The Master, Gerrard Woodward pa s knjigo I'll Go to Bed at Noon.

Da bodo tudi pisatelji zvezde, četudi majhne
Nagrado booker podeljujejo od leta 1969, njen namen pa je izrekanje priznanja avtorjem, za katere je značilno izredno dobro pisanje. Z nagrado skušajo tudi spodbujati zanimanje za kakovostno literaturo in povečevati prepoznavnost avtorjev, ki si to zaslužijo. Za nagrado se lahko sicer potegujejo le pisatelji iz Commonwealtha in nekdanjih britanskih kolonij.

Lanski slavljenec še ni pozabljen
Lani je nagrada za izredne dosežke v leposlovju pripadla avstralskemu pisatelju, ki ustvarja pod psevdonimom D. B. C. Pierre. Avtor s pravim imenom Peter Warren Finlay si je nagrado, vredno 50.000 britanskih funtov, prislužil s prvencem Vernon Little God.