Roman Otroštvo, ki v izmišljenih slikah podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega, zapostavljenega otroka, je Mihi Mazziniju prinesel letošnjega kresnika. Občuteno, tudi nepatetično in nemoralizatorsko demitizira otroštvo kot zlato dobo življenja, hkrati pa izpostavi temeljno formativno vlogo, ki jo ima v življenju posameznika, je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Otroštvo je po mnenju žirije Mazzinijevo zrelo delo. Na formalno-snovni ravni avtor spretno preigrava avtobiografske in fikcijske elemente, romaneskne in kratkoprozne značilnosti, rahlja in topi meje med njimi, pri čemer njegova pripoved ves čas ostaja - čista literatura, so dodali v utemeljitvi.

Roman prinaša dogajanje med julijem 1988 in junijem 1990: prvoosebna pripoved in izpoved je polna retrospektiv in premišljanj o bolezni, ljubezni in smrti, posebno mesto imajo štiri ženske iz njegovega življenja.

Štirje žiranti in še štirje drugi nominiranci
Žirijo so letos sestavljali profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Tone Smolej (predsednik), pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin ter literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov. Žirija je pet finalistov letos izbrala izmed 115 romani z letnico 2015.

Za nagrado so bili letos poleg Mazzinija nominirani še Gabriela Babnik z romanom Intimno, Štefan Kardoš z Veter in odmev, Mirt Komel s Pianistovim dotikom in Nataša Sukič z romanom Piknik. Nagrajenec je prejel ček za 5.000 evrov bruto, nato je, kot veleva tradicija, prižgal kresni ogenj.

Ponovno ovenčanje Lojzeta Kovačiča, prvega kresnega lavreata iz leta 1991
Časopisna hiša Delo je ob letošnji 25-letnici nagrade in samostojne države podelila tudi srebrnega kresnika. Osemnajstčlanska žirija ga je namenila romanu Kristalni čas pisatelja Lojzeta Kovačiča (1928-2004). Nagrado je prevzela pisateljeva vdova Ksaverija Kogovšek Kovačič.

Kovačič sicer velja za posebnega kresnikovega lavreata. Bil je prvi, ki so mu 23. junija 1991 nadeli kresno krono za roman Kristalni čas, in tudi edini, ki je kresnika prejel po smrti, leta 2004 za zadnje dokončano delo, roman Otroške stvari.

Tokrat uglasbitev del finalistov
Medtem ko je žirija v klavzuri v Cankarjevi sobi odločala o dobitniku kresnika, je prejšnja leta na odru potekal pogovor z nominiranci, letos pa so njihova dela izbrani izvajalci predstavili skozi glasbo, petje in ples. Mazzinijev roman sta interpretirala Severa z glasom in Gal Gjurin ob klavirju.

Kot je pred nastopom povedal glasbenik, ga je Mazzinijev roman ob branju spomnil na dela ruskega pisatelja Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, "ko tako lepo teče". V Mazzinijevem romanu so presunili glasbenost jezika in opisi - veliko je zvočnih opisov, je še dejal Gjurin.

Mazzini prvič med peterico, četrtič med deseterico za kresno krono
Mazzinija sta uvrstitev med peterico nominirancev in nagrada presenetili ter razveselili, tudi zato, ker se je pri svojih letih prvič znašel med peterico. Še bolj pa se je nagrade razveselil zato, ker je ob pisanju Otroštva, tega je pisal zadnji dve leti, vzporedno, da je predahnil, pisal še nekaj bolj veselega, mladinski roman Zvezde vabijo, za katerega je letos prejel nagrado modra ptica. Nagrado podeljuje Skupina Mladinska knjiga.

Pisatelj, kolumnist in scenarist Mazzini, rojen leta 1961, je bil med deseterico za kresnika leta 2011 z Nemško loterijo, leta 2014 s Palomo negro in lani z Izbrisano.