To so veliki finalisti za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta. Kot veleva tradicija, bodo nagrajenca razglasili 23. junija na Rožniku.

Finaliste je izbrala žirija, ki jo vodi profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani Tone Smolej, v njej pa berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije Radia Slovenija Tina Kozin ter literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov.

Knjig, ki so jih v NUK-u uvrstili na seznam slovenskih romanov z lansko letnico izida, je 115. V peterici finalistov je tudi eden, ki kresnika že ima: Štefan Kardoš je bil zmagovalec kresnika leta 2008 z Rizling polko. Na drugi strani spektra, kot popolni kresnikov novinec, se s prvo nominacijo v "boj" podaja Mirt Komel.

Pri krčenju izbora z deseterice na peterico so se morali od upanja na kresnika posloviti Dino Bauk (Konec. Znova), Milan Dekleva (Telo iz črk), Emil Filipčič (Serafa s Šarhove 2), Milan Kleč (Koralde) in Peter Rezman (Tekoči trak).

(Pretežno) moška družba
Lani je nagrado kresnik za roman Samo pridi domov prejel Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo dobili tudi Davorin Lenko (2014), Goran Vojnović (2009 in 2013), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.

Lahko Kardošu po Rizling polki še enkrat uspe veliki met?
Protagonist romana Veter in odmev, Adam Teodor Vogrinski, »groteskna spaka v oživeli crkovini«, nepričakovano dobi službo glasbenega učitelja v hribovsko-gorski osnovni šoli v Gorenjem selu ob severni državni meji. Z romanom, ki je izšel pri založbi Franc-Franc, Štefan Kardoš ni obnavljal že izpisanih romanesknih rešitev. Njegov novi roman je na prvi pogled roman o sodobni slovenski stvarnosti, pa roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta.

Intimno: Ljubezen med kulturama
Pisateljica in literarna kritičarka Gabriela Babnik v četrtem romanu nadaljuje tematiko, ki jo je ustoličila v prvencu Koža iz bombaža. Podobno kot prejšnja dela se tudi roman Intimno spopada z avtoričino nenehno problematizirano temo, ki pa jo nadgrajujeta in ji delno premeščata osišče še dve podtemi. To je najprej rasizem v vseh mogočih oblikah in okoljih, pri čemer prevladuje slovenski milje. Pri tem se zadrta slovenska drža do temnopoltih prišlekov, kot štrli iz pisave Babnikove, neusmiljeno zajeda v ljubezenski odnos, ki je zaradi različnih barv kože in različnih kultur, iz katerih prihajata vsakokratna akterja, že v osnovi izpostavljen globljim preizkusom. Problematičen odnos med moškim in žensko se prepleta s tematiko rasizma in nenehno drvi propadu naproti.

S Pianistovim dotikom potujemo v New York
"Knjigo je vredno počasi in z užitkom in s kožo brati in začutiti, kaj vse nam pripoveduje pisatelj, v katerem domuje veliko svetov," je o Pianistovem dotiku Mirta Komela zapisala Manca Košir. Protagonist Komelovega romana, Gabrijel Goldman, je po imenu in usodi sumljivo podoben znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Spoznamo ga v newyorški bolnišnici po skrivnostnem dogodku, ki je v njem sprožil fobijo pred dotikom. V osnovno pripoved se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, nato demonično obsedenega genija, stroka pa v Komelovi prozi ceni "bogat in igriv jezik, ki spominja na virtuoznost mojstrov, kot je Vladimir Nabokov".

Spominski drobci, ki oživljajo najzgodnejša leta
Mazzinijeva knjiga Otroštvo najprej pritegne pozornost z nenavadno zvrstno oznako avtobiografski roman v izmišljenih slikah. Mazzini, prvoosebni pripovedovalec tega besedila, v njem namreč jasno izrazi svojo avtorsko namero: pisal bo o prvih petih letih svojega življenja, in sicer tako, da bo okoli posamičnih spominskih prebliskov, ki so mu ostali iz tega obdobja, napletel zgodbo, pri čemer se ne bo oziral na utvaro "ni bilo/je bilo/tako je bilo". "Otroštvo je Mazzinijevo zrelo delo; meče tudi nekoliko drugačno svetlobo na njegov opus kot celoto," je o romanu med drugim zapisala Tina Kozin, ena od članic letošnje žirije.

Melanholija ljubezni v Pikniku
Roman Piknik Nataše Sukič je pripoved o homoerotičnem razmerju, pri čemer je avtoričina pisava v tematiziranju ljubezni univerzalna. "Nataši Sukič je uspelo polnokrvno odslikati kroniko neke ljubezni - ljubezni, ki se iz popolne predanosti in čutne privlačnosti postopoma nagiba v posesivnost, ljubosumje, osamljenost."Osnovni ton daje romanu tesnoba, ki jo včasih premaga tudi svetloba, vendar jo spet kmalu prežene tema nestrpnega okolja. Roman z metaforično, simbolno pisavo nakaže bivanjsko negotovost, spoznanje, da niti v intimi niti v družbenem položaju posameznika ni več prave zanesljivosti, varnosti. "Nataši Sukič je uspelo napisati še eno prepričljivo delo o ljubezni, neizpolnjenosti človeške eksistence, pa tudi o družbeni represiji in tesnobnem položaju posameznika, ki odstopa od večine," razmišlja Alenka Zor Simoniti.