Gre za pripoved o o kvaziumetniku z dna družbene lestvice, ki si ustvari družino in se preseli v polkletno kotlovnico, prodano kot trisobno stanovanje, kjer si med triletnim sinom in mlado ženo izbori prostor, kamor bo postavil mizo ter izrisal po dolgih letih prvo naročilo. A ker sta v enem izmed predalov tudi odžagana šibrovka in vreča kokaina, se vse skupaj malce zaplete. Glavni junak je nekoliko izgubljen izdelovalec stripov, ki nikdar ni na pravem mestu in mu gre v življenju vse slabše in slabše, a ga pisatelj opisuje z precejšnjo mero ironije, kar romanu dodaja humoren ton.

Pisatelj je na nedavni predstavitivi nominirancev dejal, da zgolj raziskovanje lastne notranjosti za pisanje ni nujno dovolj in da se nam mora nekaj zgoditi, če želimo kaj napisati. Pri pisanju je Golob izhajal iz lastnega strahu, da mu ne bo nikoli uspelo kot pisatelju in da bo njegov talent ostal neopažen ter posledično neizkoriščen. S svojim literarnim prvencem Golob - novinar in pisec biografij - si ne obeta velikega uspeha, a, kot kaže, mu je le uspelo. Kresnik pa je avtorju prinesel tudi ček za 5.000 evrov.
Žirija (Miran Hladnik, Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk, Miriam Drev in Peter Kolšek) je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala: "Avtor iz realizma tu pa tam zavije v grotesko, junakov benteči odnos do sveta pa prinaša vedno nove detajle in teme, ki njegovo zgodbo postavljajo v širši kontekst. Svinjske nogice so vseskozi napete, na trenutke pretresljive, tudi šokantne, na skrivaj celo angažirane, dobro zastavljene in do konca spretno izpeljane - vse to pa zagotavlja prvovrsten bralski užitek."
Drugi nominiranci
Poleg Goloba so se v prestižni izbor petih nominirancev uvrstila še dela: Opazovalec Evalda Flisarja, Zrele reči Lojzeta Kovačiča, Lahko Andreja E. Skubica in Ljubezen v zraku Janija Virka.
Predsednik žirije Miran Hladnik letošnji izbor nominirancev označuje kot verodostojen, ker ni pretirano razdelil žirantov, povedne pa so tudi reference nominirancev. Med temi sta namreč kar dva, ki sta za svoje delo že prejela kresnika. Lojze Kovačič kar dvakrat, v letih 1991 in 2004, Andrej E. Skubic pa je bil kresnikov nagrajenec leta 2000. Večkrat sta med nominiranci sedela Evald Flisar, kar petkrat, in Jani Virk, medtem ko je bil nagrajenec nominiran prvič. Če na hitro preletimo nominirane romane, se izkaže, da so pisatelje pritegnile povsem različne teme, pri katerih težko vlečemo rdeče niti.
O medijskem odzivu in mitu o prvinski sili, ki ruši vse tabuje
Andrej E. Skubic je v romaneskni diptih Lahko zajel usodo dveh različnih žensk, obeh značajsko povezanih z Agato Schwarzkobler. Pisec spremne besede Matej Bogataj pravi, da je za roman značilno dvoje - na eni strani govori o nečem "skrivnostno ženskem", nekem ženskem iracionalizmu, ki je v prvem primeru agresiven, v drugem čudežno privlačen, po drugi strani pa so v romanu posot prisotni banalni mediji.
Idejo za delo je Skubic dobil ob dveh resničnih zgodbah, o katerih so mediji pisali leta 2006. Pretresla ga je manj znana zgodba o 12-letnici, ki je s pomočjo 21-letnega fanta ubila starše in bratca, pritegnila pa ga je tudi odmevna zgodba o Strojanovih. Vznemirila ga je predvsem medijski odziv na dogodek, hladnega pa ga niso pustili niti odzivi na spletnih forumih. Kot pravi, sta se zgodbi v določeni "fazi poklopili" z mitom o Agati Schwarzkobler - mitom o prvinski sili, ki ruši vse tabuje.
Roman o komunikaciji
Evald Flisar gotovo sodi med najbolj znane slovenske prozne avtorje, a kot pravi avtorica spremne besede Lucija Stepančič, je hkrati tudi najbolj napačno razumljen. Pisatelj je nase javnost opozoril s Čarovnikovim vajencem, nato pa se je njegova pisava spremenila, njegovo pa obzorje razširilo. Stepančičeva ga vidi kot izredno vitalnega avtorja, za katerega se "premalo ve, kako fabulira, kako bralca potegne v tekst". To dokazuje tudi Opazovalec, v katerem je, tako kot v drugih Flisarjevih romanih, glavni junak iskalec.

Gre za študenta Simona, ki se v New Yorku znajde po tem, ko izve, da ga čaka samo še dobro leto življenja. V tem omejenem času hoče doživeti vse zgodbe, ki jih je prebral ali videl na platnu, vsa mentalna ali fizična stanja, ki jih človek lahko doživi. Opazovalec je pravzaprav roman o komunikaciji, o kateri lahko, kot se je odločil pisatelj, največ pove New York.
Zadnji boji z življenjem
Umrli pisatelj Lojze Kovačič v svojem zadnjem romanu Zrele reči končuje lastne boje z življenjem, literarnim in poklicnim ustvarjanjem, ljubezenskimi in družinskimi nevarnimi razmerji ter poravnava račune s Slovenci in slovenstvom. Če sta bila glavna prostora otroštva in odraščanja predvsem Basel in odročna dolenjska vas Cegelnica, se tkivo tega romana razrašča v Ljubljani, njenih predmestjih in bližnji okolici. V Študentski založbi, kjer so delo izdali posmrtno, pišejo, da Kovačič tokrat bolj zgoščeno, vznemirljivo, sočno, iskrivo in živo, a brez starčevskega tarnanja, popisuje svoje poglavitne življenjske postaje, ki, kot se strinjajo bralci, na več točkah postanejo univerzalne.
Nekičasta knjiga o izmuzljivi ljubezni
Protagonist romana Ljubezen v zraku Janija Virka je ločenec srednjih let, samohranilec, učitelj glasbe, oboževalec Santane in Marqueza. Je ujetnik svoje lastne razdvojenosti in v tej dvojnosti na usoden način utemeljen. Edino 'neuničljivo sonce' mu predstavlja hčerka Ula. Virk, ki sam zase pravi, da sodi med avtorje, ki ves čas pišejo isto zgodbo, je z Ljubeznijo v zraku hotel dokazati, da se še da napisati ljubezensko zgodbo, ki po eni strani ne bi bila kičasta, po drugi pa prav tako ne cinična. Protagonistovi poskusi uresničevanja ljubezni, opotekanja od ene telesne združitve z žensko do druge, ki ga ob koncu pripeljejo v Tequilo v Mehiki, se izkazujejo za nekaj negotovega, izmuzljivega, tako kot ljubezen, ki je v zraku, kot slutnja, napoved, so zapisali pri Študentski založbi.