Pod uredniškim vodstvom Metoda Benedika je založba izdala zbornik prispevkov s simpozija, katerega sta ob 300-letnici baročne cerkve organizirala Inštitut za cerkveno zgodovino pri Teološki fakulteti in stolna župnija sv. Nikolaja. Sodelujoči na simpoziju so se predstavili s prispevki, ki so poskušali poglobljeno predstaviti zgodovino, umetnostno-zgodovinski vidik cerkve, dogajanje pred 300 leti ter cerkveno življenje in liturgijo obdobja, ko se je gradila baročna Ljubljana, jedro današnjega starega mestnega jedra.

Lik Janeza Antona Dolničarja
Posebnost nove monografije o stolnici je, da se še posebej posveti predstavljanju poslanstva sedeža ljubljanske škofije. Prav zato je ena izmed osrednjih oseb te knjige generalni vikar Janez Anton Dolničar (1662-1714), organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Cerkveno življenje v Ljubljani je Dolničar vodil pod škofi S. Herbersteinom, K. Künburgom in F. K. Kaunitzem, bil pa je tudi član akademije operozov (akademije delavnih), katere poslanstvo je bilo prizadevanje za kulturno prenove slovenskih dežel. Ena od pomembnih nalog te 'misije' je bilo tudi prizadevanje za vnos arhitekturne odličnosti v Ljubljano, kar je pri zidavi stolnice in semenišča vodilo tudi Dolničarja.

Od liturgije prek poslikav v stolnici do rimske cerkve sv. Petra
Nekaj besed velja seveda nameniti tudi avtorjem prispevkov v zborniku. Publikacijo uvede besedilo urednika in cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika z naslovom Z novo stolnico v nov čas. Ljubljanske škofe iz časa snovanja in zidave stolnice spoznamo v prispevku Franceta M. Dolinarja, Liljana Žnidaršič Golec pripoveduje o stolnem kapitlju v letu posvetitve nove stolnice, Matjaž Ambrožič pa nam predstavi ustanovitve zasebnih kanonikatov stolnega kapitlja ter njegove prošte, dekane in kanonike.

Več prispevkov je posvečenih življenju cerkvene skupnosti in bogoslužju. O pastoralnih vprašanjih s prehoda 17. v 18. stoletje piše Rafko Valenčič, Matija Ogrin se je posvetil retorski prozi, Edo Škulj glasbi ob posvetitvi stolnice, Marijan Smolik pa bogoslužnim obredom in knjigam ob posvetitvi. Umetnostno-zgodovinsko tematiko so pod drobnogled vzeli Luka Vidmar, ki se je posvetil primerjavi med ljubljansko stolnico in cerkvijo sv. Petra v Rimu, Ana Lavrič, ki je napisala prispevek o umetnostni podobi stolnice ob posvetitvi, Rado Zoubek kot avtor spisa o oboku kot nosilcu Quaglieve poslikave in Barbka Gosar Hirci, ki je zbornik obogatila s študijo o konservatorsko-restavratorskih posegih na sliki Pietra Liberija Sv. Miklavž med sv. Mohorjem in Fortunatom.

P. B.