Kovačič je visoko priznanje prejel za roman Otroške stvari, kresnika pa je v imenu nedavno umrlega pisatelja prevzela njegova žena Biba Kovačič. Prireditev, ki je potekala na ljubljanskem gradu, se je začela z nagovoroma ministrice za kulturo Andreje Rihter in odgovornega urednika Dela Darijana Koširja. Sledila je predstavitev finalistov in pa predstava Ime rože Umberta Eca, ki jo je režiral Matjaž Berger, izvedlo pa Slovensko mladinsko gledališče.

Še zadnja pretresanja žirije
Med predstavo se je strokovna žirija umaknila v klavzuro in še zadnjič pretresla kakovost romanov. Žirija je letos izbirala med Lojzetom Kovačičem (Otroške stvari), Nedeljko Pirjevec (Saga o kovčku), Florjanom Lipušem (Boštjanov let), Ferijem Lainščkom (Ločil bom peno od valov) in Dušanom Mercem (Jakobova molitev).

Kovačič bi že drugič prižgal kres
Lojze Kovačič, ki se je rodil leta 1928 v Baslu v Švici, velja za enega najboljših slovenskih pisateljev 20. stoletja, ki pa se ni posvečal le pisateljevanju, saj je bil dejaven tudi pri delu z mladimi v Pionirskem domu, lutkarstvu in književnemu mentorstvu. Kot pisec je izšel iz socialnega realizma, a vanj že na začetku vnesel nekaj novosti s tem, ko je opisoval usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja skozi optiko njegove psihološko-biološko opredeljene notranjosti, in ne skozi družbene konflikte. Kasneje se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda. Kovačič je bil prvi, ki je leta 1991 prejel nagrado kresnik za delo Kristalni čas, nominiran pa je bil tudi 1993 za roman Vzemljohod. Med njegova pomembnejša dela sodijo Deček in smrt, Sporočila v spanju - Resničnost, Pet fragmentov in Prišleki I-III.

Dobitnik mnogih nagrad
Za svoje delo je Kovačič dobil številne nagrade, med drugimi Župančičevi nagradi mesta Ljubljane (1972, 1986), zlato Linhartovo plaketo za gledališko dejavnost (1973), Prešernovo nagrado (1973), nagrado kresnik za najboljši roman leta (1991), nagrado morishigo za najboljšo radijsko igro na mednarodnem festivalu radijskih iger v Tokiu (1993) in Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo (1996).

Tudi denarna nagrada za najboljši roman
Žirija za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, v sestavi dr. Matevž Kos (predsednik), Vanesa Matajc, Sandra Baumgartner, Jaroslav Skrušny in Matej Bogataj je pet finalistov izbrala med šestdesetimi romanesknimi deli z letnico 2003. Nagrada kresnik pa s seboj, poleg laskavega priznanja, prinese tudi pet tisoč evrov denarne nagrade.

Dosedanji nagrajenci
Nagrado kresnik so doslej dobili Lojze Kovačič, Feri Lainšček, Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič in Rudi Šeligo.