Roman Pure, katerega zgodba je umeščena v zanemarjeno pariško pokopališče v letih pred francosko revolucijo, je žirija pohvalila kot "živ prikaz" nekega obdobja. Kljub temu je bila zmaga 51-letnega Millerja za številne presenečenje, saj je v britanskih literarnih krogih za favorita veljal Matthew Hollis oz. njegova biografija pesnika Edwarda Thomasa.
V prvih izjavah po zmagi je novi lavreat prostodušno komentiral, da bo denarno nagrado - costa namreč pride v spremstvu slabih 42 tisoč evrov - porabil preprosto "za življenje". "Težko bi rekli, da so pisatelji po navadi premožni. Jaz vsekakor nimam nobenega drugega prihodka. Vsak denar, ki ga s takimi in podobnimi dogodki naberemo, porabimo za odplačevanje posojil. Mogoče kakšna majhna frivolnost, kakšni lepi čevlji ali kaj takega, ampak v bistvu od tega živimo."

Pure je zgodba o mladem inženirju, ki v Pariz pripotuje s kraljevim naročilom, naj poruši starodavno pokopališče, na katerem se gnetejo grobovi. Miller sicer ne more obljubiti, da bo tudi njegov naslednji roman zgodovinski; čisto mogoče, da bo sledil "nenavadnim potem njegovih obsesij". "Pisanje je nekakšno organizirano sanjarjenje. In tako sedimo v sobah, si izmišljamo čudne kraje in čudne ljudi ter jih spravimo v tek."

Dilema med fikcijo in zgodovino
Predsednik žirije (in urednik London Evening Standarda) Geordie Greig je razril, da je bila žirija pri izbiri nagrajenca zelo razklana, obenem pa zmagovalni roman opisal kot "moraliteto, ki očara s svojo življenjsko upodobitvijo predrevolucionarne Francije". V uri in pol, preden so žiranti sklenili soglasje, je predvsem okoli dveh knjig bojda potekala "goreča debata"; nekateri so namreč navijali za "neverjetno subtilno briljantno" biografijo Now All Roads Lead To France: The Last Years of Edward Thomas izpod peresa Matthewa Hollisa.

Banane in piščančji kari
V ožjem izboru so bili še romaneskni prvenec Christie Watson (Tiny Sunbirds Far Away), pesniška zbirka Carol Ann Duffy (The Bees) in delo za otroke Moire Young (Blood Red Road). Izbiranje med med seboj tako različnimi deli je po Greigovih besedah "bolj kot primerjanju hrušk in jabolk podobno primerjanju banan in piščančjega karija", kar po njegovem mnenju nalogi daje pridih nemogočega.

Ampak to ga navsezadnje najbrž ni moglo presenetiti, saj je tako osnovno izhodišče nagrade costa: priznanja za literate Velike Britanije in Irske v posameznih kategorijah - roman, romaneskni prvenec, poezija, biografija in otroška knjiga - so vredne po 5.000 funtov, njihovi dobitniki pa se potegujejo za glavno nagrado za najboljšo knjigo, vredno 35 tisoč funtov. Nagrade so aktualno ime dobile leta 2006, ko je pokroviteljstvo prešlo na kavarniško mrežo Costa.

Alegorija današnjega časa
Letošnjega zmagovalca, ki je pred Pure napisal že pet drugih romanov in se enkrat uvrstil celo v ožji izbor za bookerjevo nagrado, so razglasili na včerajšnji slovesnosti v Londonu. Nagrada bi Millerju končno lahko prinesla razvpitost, ki se mu je doslej izmikala, obenem pa je njegov roman, ki "čudovito ujame razpoloženje zatiranega in jeznega naroda, ki je tik pred tem, da strmoglavi koristoljubni in od realnosti odrezani vladajoči razred", zelo primerna "knjiga za nas čas", kot se je izrazil eden izmed lanskih žirantov, urednik Jonathan Ruppin.