Postavitev v razstavni dvorani, ki na desetih panojih predstavi najpomembnejše mejnike v Kovačičevem življenju, v šestih vitrinah pa njegovo literarno delo, je opoldne odprl pisateljev sin, glasbenik Jani Kovačič. To je do zdaj največja razstava, posvečena njegovemu očetu.

Nikoli ni uspel povedati vsega
Kovačič mlajši je v svojem govoru očeta označil za "zelo discipliniranega in delovnega pisatelja", kot človeka, predanega pisanju, zaradi česar so bili, kot je v šali dejal, vsi okoli njega "žrtve njegovega pisanja". Zadnje mesece pred smrtjo je bil njegov oče menda "jezen na ves svet", saj je imel še veliko neuresničenih načrtov.

Štiri leta po pisateljevi smrti vir še ni usahnil
V petek, 7. novembra, bo Študentska založba predstavila knjigo Mateje Komel Snoj z naslovom Fragmenti o prišleku, ki je "spominska knjiga" ob 80. obletnici pisateljevega rojstva.

posmrtno izšla nova knjiga Lojzeta Kovačiča - gre za pisateljevo rokopisno zapuščino, ki je že skorajda v celoti zbrana v NUK-u, a se bo (po oceni avtorja razstave Mihaela Glavana) zagotovo nabralo dovolj gradiva za še eno ali dve knjigi.

Glavan je Lojzeta Kovačiča opisal kot "morda največjega slovenskega prozaista", ki je pisal o "pravi resničnosti, ki jo vsak zagleda v sebi, jo lahko živi in zapiše", literaturo Lojzeta Kovačiča pa je označil za "tako močno, da bo preživela vse čase".

Poleg tega pa bo pri Študentski založbi predstavljena knjiga Mateja Komel Snoj z naslovom Fragmenti o prišleku, ki je "spominska knjiga" ob 80. obletnici pisateljevega rojstva.

Zapuščine je preveč, da bi razstavili vso
Ker je Kovačičev opus izjemno obsežen, so na razstavi predstavljene le prve izdaje. V prvi vitrini so razstavljeni pisateljevi osebni dokumenti in nekaj rokopisov, sledijo njegove monografske publikacije, otroške knjige, prevodi v tuje jezike in objave v periodiki, ena vitrina pa je posvečena Kovačiču kot prevajalcu. Razstava je po Glavanovih besedah skromna, a je vendarle "začetni decenten hommage velikemu avtorju".

V dvorani so na dveh panojih razstavljena še priznanja, ki jih je za svoje ustvarjanje prejel Kovačič, razstavo pa dopolnjuje še šest vitrin na hodniku pred dvorano, v kateri so razstavljene periodične publikacije, namenjene študentom, ki dnevno hodijo mimo.

Življenje "outsiderja", popisano v Prišlekih
Za Kovačičevo prozo bi se lahko reklo, da je sestavljena predvsem iz njegovih spominov - najprej na otroštvo, pozneje pa tudi na druga obdobja njegovega življenja. Pisatelj je prvih deset let preživel v Baslu, od koder pa so ga skupaj z družino oblasti pregnale, ker njegov oče ni imel švicarskega državljanstva. Pripoved Prišlekov se začne prav tu, z odhodom iz domačega Basla v neznano očetovo deželo, ki si jo je deček Kovačič predstavljal kot "divjo Afriko, kjer bo imel svoj lasten avion".

Prišleki so roman o usodi Kovačiča in njegove družine, ki po prihodu v Kraljevino Jugoslavijo k očetovim sorodnikom v Cegelenico doživijo odpor sorodnikov. Dodatno ovir je predstavljal jezik, saj je slovensko govoril le oče, preostali člani družine pa so govorili švicarsko nemščino. Prav preskok iz nemškega v slovenski jezik je pisatelja in njegova dela bistveno oblikoval. V večini svojih del se dotika vprašanja jezika in otroških travm, ko ob prihodu v Slovenijo ni razumel tukajšnje govorice in se mu je celo žvrgolenje ptičev zdelo drugačno kot v Baslu.