67-letni pesnik, ki je za vodenje mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev prvič kandidiral leta 2003, je kot nekdanji disident sam doživel, kar so izkusili preganjani pisatelji, ki so svojo svobodo tvegali za svobodo besede.

Srednjeevropski prostor dobro pozna
Češko je kot diplomat predstavljal v Bonnu in na Dunaju, zato je zaslužen tudi za razumevanje med narodi. Vodenje mednarodne organizacije mu lajša tudi znanje jezikov. Gruša je povedal: "Srednjeevropskost sem videl od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, zato me ne more nič več kaj prida presenetiti." V Pardubicah ob Elbi rojeni Čeh je spoznal "tri diktature" - nacionalsocializem, gospostvo čeških komunistov do leta 1968 ter sovjetsko zasedbo po utišanju Praške pomladi. Takrat je doživel prepoved opravljanja poklica, bil celo enkrat zaprt, leta 1981 pa je bil zaradi obiska tujine ob državljanstvo.

Selitev v Nemčijo
Nato se je preselil v Bonn in leta 1983 postal nemški državljan. Zaradi prisilne spremembe kraja bivanja je postal eden redkih književnikov, ki so na svoji poti literanega ustvarjanja zamenjali jezik, v katerem pišejo. V nemščini je napisal zbirki Der Babylonwald in Wandersteine, kar je Gruša označil za morda celo najpomembejšo izkušnjo v življenju. Ravno pisanje v tujem jeziku je bila zanj osvoboditev, meni Gruška, ki dodaja, da je to dokaz, da narodnost ne določa prihodnosti.

Lani je bil v Sloveniji
Junija lani se je Jirži Gruša na Bledu udeležil 71. kongresa PEN, jeseni pa je bil v Frankfurtu prisoten tudi ob pobudi Bank Austria Creditanstalt, KulturKontakt Austria in celovške Založbe Wieser za nagrado za vzhodnoevropsko književnost, ki jo bodo podeljevali vsaki dve leti, prvič letos decembra. Nagrajenca bo izbirala mednarodna žirija, ki ji bo predsedoval prav Gruša.